Iskanje
Nomadski narod iz osrčja Sahare si v primežu podnebnih sprememb, verskega nasilja in etničnega zatiranja prizadeva ohraniti bogato kulturno identiteto
V samem osrčju Sahare pa tudi še dlje proti jugu, v polpuščavskem Sahelu, na orjaškem ozemlju, ki si ga delijo Libija, Alžirija, Mali, Burkina Faso in Niger, živijo Tuaregi. Na Zahodu o njih slej ko prej vemo le malo: da so nomadi; da so s svojimi karavanami stoletja pomagali trgovsko povezovati sredozemski svet s subsaharsko Afriko; da so njihova oblačila po tradiciji modre barve. Morda je kdo tudi že slišal glasbo, ki so jo tuareške skupine, kot je Tinariwen, razmeroma uspešno ponesle v svet. Se pa razume, da se za temi skopimi informacijami skriva bistveno več – bogata kultura, bogata zgodovina, kompleksna tradicionalna družbena struktura in zdaj, v zadnjem času, žal tudi katastrofalna kombinacija podnebnih sprememb, nasilno zatrtih sanj po vzpostavitvi lastne države in islamističnega terorja, kombinacija, ki je tuareški narod spravila v sila težaven položaj. Delček te kompleksne tuareške stvarnosti predstavljamo v tokratnih Glasovih svetov, ko pred mikrofonom gostimo literarno znanstvenico in pravnico, ddr. Miro Delavec Touhami, ki na Fakulteti za državne in evropske študije pri Novi univerzi pravkar končuje že svoj tretji doktorat, v katerem se posveča prav mednarodno-pravnim vidikom položaja, v katerem se Tuaregi trenutno nahajajo.
Nomadski narod iz osrčja Sahare si v primežu podnebnih sprememb, verskega nasilja in etničnega zatiranja prizadeva ohraniti bogato kulturno identiteto
V samem osrčju Sahare pa tudi še dlje proti jugu, v polpuščavskem Sahelu, na orjaškem ozemlju, ki si ga delijo Libija, Alžirija, Mali, Burkina Faso in Niger, živijo Tuaregi. Na Zahodu o njih slej ko prej vemo le malo: da so nomadi; da so s svojimi karavanami stoletja pomagali trgovsko povezovati sredozemski svet s subsaharsko Afriko; da so njihova oblačila po tradiciji modre barve. Morda je kdo tudi že slišal glasbo, ki so jo tuareške skupine, kot je Tinariwen, razmeroma uspešno ponesle v svet. Se pa razume, da se za temi skopimi informacijami skriva bistveno več – bogata kultura, bogata zgodovina, kompleksna tradicionalna družbena struktura in zdaj, v zadnjem času, žal tudi katastrofalna kombinacija podnebnih sprememb, nasilno zatrtih sanj po vzpostavitvi lastne države in islamističnega terorja, kombinacija, ki je tuareški narod spravila v sila težaven položaj. Delček te kompleksne tuareške stvarnosti predstavljamo v tokratnih Glasovih svetov, ko pred mikrofonom gostimo literarno znanstvenico in pravnico, ddr. Miro Delavec Touhami, ki na Fakulteti za državne in evropske študije pri Novi univerzi pravkar končuje že svoj tretji doktorat, v katerem se posveča prav mednarodno-pravnim vidikom položaja, v katerem se Tuaregi trenutno nahajajo.
Izseljevanje Slovencev v Nemčijo je na našem prostoru že desetletja tako močno prisotno, da verjetno tako rekoč vsakdo od nas pozna nekoga, ki je vsaj v določenem obdobju svojega življenja delal in živel v tej gospodarsko bolj razviti evropski državi. »Gastarbajterji«, ki so od konca šestdesetih let iz celotne Jugoslavije hodili delat v Nemčijo, so v naši družbi postali celo tako prisoten fenomen, da to nemško besedo danes uporabljamo kar za vsakega delavca na začasnem delu v tujini, vsaj kadar ta opravlja bolj fizična ali slabše plačana dela. Čeprav so verjetno prav v socialistični Jugoslaviji doživele višek, pa delovne migracije Slovencev v Nemčijo segajo že precej dlje v zgodovino, vsaj v konec 19. stoletja, ko so naši sorojaki polnili rudnike Porurja. V tokratnih Glasovih svetov se bomo skozi zgodovino slovenskih migracij v Nemčijo sprehodili ob delu nemškega zgodovinarja Rolfa Wörsdörferja, Od "vestfalskega Slovenca" do "gastarbajterja": Migracije Slovencev v Nemčijo v 19. in 20. stoletju, ki je v slovenskem prevodu nedavno izšlo pri založbi Sophia v sodelovanju z založbo ZRC. O tem, kakšno je bilo življenje naših rojakov v porurskih rudnikih, kdo se je v Nemčijo preseljeval po drugi svetovni vojni in kakšna je bila jugoslovanska gasterbajtarska priseljenska izkušnja bomo govorili z dr. Marino Lukšič Hacin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU. Oddajo je pripavila Alja Zore. foto: Izsek iz naslovnice knjige Od "vestfalskega Slovenca" do "gastarbajterja"
52 min • 08. 04. 2026
Motivi mitov pogosto segajo v razlago nastanka krajev, mest in skupnosti, pri čemer se ne ustavijo zgolj pri enoznačnih razlagah izvora, temveč razkrivajo njihov dvopolni značaj. Arhetipska matrica, ki legitimira obstoj določene skupnosti, namreč hkrati pripoveduje o njeni notranji povezanosti in o napetostih, antagonizmih ter konfliktih. Ta načela dvojnosti in nasprotij niso omejena le na mitološko pripoved, temveč jih lahko prepoznamo tudi v dejanskem zgodovinskem procesu – v nastajanju, vzponih in propadih državnih tvorb ter v širši družbeni stvarnosti.
47 min • 01. 04. 2026
Po prvi svetovni vojni se je praznovanje materinskega dneva razširilo iz Združenih držav Amerike v Evropo, kjer se datum dne, posvečenega materam, razlikuje od države do države. V Sloveniji pa ga zaznamujemo na današnji dan, 25. marca. Nekaj statistike o materah v Sloveniji. Več kot polovica jih ima dva otroka, dobra četrtina enega, 15 odstotkov ima tri otroke, med ženskami, starejšimi od 15 let, pa jih skoraj četrtina nima otrok. Matere pri nas so v primerjavi z drugimi evropskimi državami nadpovprečno zaposlene. V starostni skupini od 18 do 64 let je stopnja delovne aktivnosti mater z dvema otrokoma leta 2023 v Sloveniji znašala 86,2 odstotka višja je bila le na Švedskem. Med materami s tremi otroki ali več pa je bila 77,5-odstotna, kar je Slovenijo prav tako uvrščalo visoko, na 4. mesto, povprečje v EU je 56,8 odstotka. Družina, ki jo sestavljata dva starša različnih spolov in otroci, je le ena od oblik družinskega življenja v sodobni družbi, tretjina vseh družin v Sloveniji so enostarševske družine, med njimi je mater z otroki 80 odstotkov. Materinstvo se je v minulem stoletju močno spremenilo, izzivi so zelo raznoliki, to heterogenost pa redko naslavljajo tako medijske reprezentacije mater in materinjenja kot iz njih izhajajoči družbeni pritiski po doseganju ideala »prave« matere. Več o tem z gostjama v studiu. Z URško Henigman sta se pogovarjali Anja Tekavčič, predsednica društva Socialnih delavk in delavcev in kulturologinja Teja Kosi, mlada raziskovalka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
49 min • 25. 03. 2026
Pogovor s psihiatrinjo Tino Šubic Metlikovič.
46 min • 18. 03. 2026
Od dolgih pogovorov s Titom in zelo neposrednih opisov jugoslovanske družbeno-politične in ekonomske relanosti leta 1949 do natančne analize vedno manj politično svobodnih ZDA ob začetku hladne vojne
53 min • 11. 03. 2026
