Iskanje
Zgodba, ki si jo o drugi svetovni vojni povečini pripovedujemo danes, je razmeroma enostavna. Šlo je za spopad med dobrimi in slabimi fanti. In če že ni vselej čisto jasno, kdo vse so bili junaki svetovnega spopada, vsaj zelo natančno vemo, komu pripada vloga zlikovca. No, v znamenitem delu Pomen druge svetovne vojne, ki je v slovenskem prevodu nedavno izšla pri založbi Sophia, pa pokojni belgijski zgodovinar, marksistični teoretik in aktivist judovskega rodu Ernest Mandel svojo pozornost namenja pogosto spregledanim, a praviloma ključnim vprašanjem, ki šele razkrivajo dejansko kompleksnost in protislovnost druge svetovne vojne. Tako se, na primer, sprašuje, kako so se med vojno razlikovali interesi Združenih držav in Velike Britanije. Zanima ga, čemu so zahodni zavezniki – Hitlerjevim pričakovanjem navkljub – videli večjo nevarnost v nemškem nacizmu kakor v sovjetskem stalinizmu? Vznemirja ga vprašanje, v kolikšni meri so izid spopada določili pogum navadnih vojakov in lucidnost generalov, v kolikšni meri pa industrijska zmogljivost v vojno vpletenih držav, njihov nadzor nad strateškimi surovinami ter, ne nazadnje, učinkovitost ameriških, sovjetskih, britanskih, japonskih in nemških birokratov, ki so morali zagotoviti kolikor je le bilo mogoče nemoteno delovanje svojih družb v času totalne vojne? – No, prav ta vprašanja si bomo zastavili tudi v tokratnih Glasovih svetov, v katerih bomo pred mikrofonom gostili sociologa Marka Keržana, ki je Mandelov Pomen druge svetovne vojne prevedel v slovenščino.
Zgodba, ki si jo o drugi svetovni vojni povečini pripovedujemo danes, je razmeroma enostavna. Šlo je za spopad med dobrimi in slabimi fanti. In če že ni vselej čisto jasno, kdo vse so bili junaki svetovnega spopada, vsaj zelo natančno vemo, komu pripada vloga zlikovca. No, v znamenitem delu Pomen druge svetovne vojne, ki je v slovenskem prevodu nedavno izšla pri založbi Sophia, pa pokojni belgijski zgodovinar, marksistični teoretik in aktivist judovskega rodu Ernest Mandel svojo pozornost namenja pogosto spregledanim, a praviloma ključnim vprašanjem, ki šele razkrivajo dejansko kompleksnost in protislovnost druge svetovne vojne. Tako se, na primer, sprašuje, kako so se med vojno razlikovali interesi Združenih držav in Velike Britanije. Zanima ga, čemu so zahodni zavezniki – Hitlerjevim pričakovanjem navkljub – videli večjo nevarnost v nemškem nacizmu kakor v sovjetskem stalinizmu? Vznemirja ga vprašanje, v kolikšni meri so izid spopada določili pogum navadnih vojakov in lucidnost generalov, v kolikšni meri pa industrijska zmogljivost v vojno vpletenih držav, njihov nadzor nad strateškimi surovinami ter, ne nazadnje, učinkovitost ameriških, sovjetskih, britanskih, japonskih in nemških birokratov, ki so morali zagotoviti kolikor je le bilo mogoče nemoteno delovanje svojih družb v času totalne vojne? – No, prav ta vprašanja si bomo zastavili tudi v tokratnih Glasovih svetov, v katerih bomo pred mikrofonom gostili sociologa Marka Keržana, ki je Mandelov Pomen druge svetovne vojne prevedel v slovenščino.
Ob izidu spisov P. A. Kropotkina, enega ključnih anarhističnih mislecev 19. stoletja, se sprašujemo, kako so si anarhisti predstavljali družbo prihodnosti, v kateri bi človek ne bil suženj ne kapitalu ne državi
50 min • 14. 01. 2026
Lani je minilo 50 let od umora unikatnega umetnika in samosvojega preroškega misleca Piera Paola Pasolinija, ki je v svojih predavanjih in izjemno bogatem in raznovrstnem, "megastrukturnem" opusu – v njem je tudi nedokončan roman Nafta – izpričeval katastrofično in konformistično podobo tedanje Italije in vsega kapitalističnega sveta.
56 min • 07. 01. 2026
Kako so letni časi, poljedelska opravila, religijski kulti in praznovanja, dnevna politika ter širitev imperija vplivali na podobo starorimskega koledarja, katerega dediči smo tudi mi danes?
51 min • 31. 12. 2025
Psihologinja Ana Kozina pove, da je njeno najljubše prijetno čustvo hvaležnost. Med pogovorom pojasni, zakaj je sicer vsako čustvo pomembno – pozitivno ali negativno; podpreti in krepiti pa moramo zlasti pozitivna čustva.
43 min • 24. 12. 2025
Človek je radovedno bitje, ki bo - če mu bo finančno in časovno omogočeno – rad raziskoval bližnje in oddaljene destinacije ter s tem nemalokrat tudi šel na pot spoznavanja sebe. Seveda pa je med razlogi za turistično udejstvovanje tudi odklop od vsakdanjega stresnega življenja. Mesec december ni nobena izjema glede turističnih želja; na vrsto pridejo obiski številnih božičnih sejmov, tisti, ki jih motita mraz in sneg, kolikor ga pač sploh še je, pa imajo tudi možnost potovanj v toplejše kraje. V današnjih Glasovih svetov bomo govorili o trdoživosti turizma, o zaželenih in manj zaželenih destinacijah, o avtentičnosti, o pogosto zlorabljenih besedah v turizmu 'trajnost' in 'butičnost', navsezadnje tudi o tem, ali je turist sam kriv za svoje neodgovorno vedenje ali ga je k temu 'prisilila' destinacija in njeno upravljanje s turističnimi tokovi.
55 min • 17. 12. 2025
