Iskanje
120 min • 02. 02. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Glasbeni portret posvečamo izjemnemu pianistu Alexandru Gadjievu iz Gorice, prejemniku nagrade Prešernovega sklada leta 2023 (za izjemne umetniške dosežke v zadnjih treh letih, in sicer za solistične recitale in izvedbe klavirskih koncertov na domačih in tujih odrih) in kulturnemu ambasadorju svojega rojstnega somestja, evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica–Gorica.
Ustanovil je inovativni festival koncertov s klavirjem Prečkanja, del projekta je tudi pianistova mojstrska delavnica za mlade glasbenike iz različnih držav.
S solističnega koncerta na Festivalu Maribor 2022 bomo predstavili List iz albuma op. 45, št. 1, Aleksandra Skrjabina, prvi stavek Koncerta za klavir in orkester št. 2 v f-molu, op. 21, in Preludij v b-molu, op. 28, št. 16, Frédérica Chopina, 1. stavek Koncerta za klavir in orkester št. 1 v b-molu, op. 23, Petra Iljiča Čajkovskega, Fantazijo v C-duru, op. 17, Roberta Schumanna ter Koncert za klavir in orkester št. 3 v C-duru, op. 26, in Vivace iz Sonate za klavir št. 6 v A-duru, op. 82, Sergeja Prokofjeva. V oddaji urednice Tjaše Krajnc poslušajte tudi pogovor z umetnikom.
Glasbeni portret posvečamo izjemnemu pianistu Alexandru Gadjievu iz Gorice, prejemniku nagrade Prešernovega sklada leta 2023 (za izjemne umetniške dosežke v zadnjih treh letih, in sicer za solistične recitale in izvedbe klavirskih koncertov na domačih in tujih odrih) in kulturnemu ambasadorju svojega rojstnega somestja, evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica–Gorica.
Ustanovil je inovativni festival koncertov s klavirjem Prečkanja, del projekta je tudi pianistova mojstrska delavnica za mlade glasbenike iz različnih držav.
S solističnega koncerta na Festivalu Maribor 2022 bomo predstavili List iz albuma op. 45, št. 1, Aleksandra Skrjabina, prvi stavek Koncerta za klavir in orkester št. 2 v f-molu, op. 21, in Preludij v b-molu, op. 28, št. 16, Frédérica Chopina, 1. stavek Koncerta za klavir in orkester št. 1 v b-molu, op. 23, Petra Iljiča Čajkovskega, Fantazijo v C-duru, op. 17, Roberta Schumanna ter Koncert za klavir in orkester št. 3 v C-duru, op. 26, in Vivace iz Sonate za klavir št. 6 v A-duru, op. 82, Sergeja Prokofjeva. V oddaji urednice Tjaše Krajnc poslušajte tudi pogovor z umetnikom.
Prvi z imenom dokazani nastop Boga Leskovica je bil 6. junija 1928. leta v mali Unionski dvorani v Ljubljani. Zadnjič je stal za dirigentskim pultom 20. decembra 1985. leta v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Na prvem je bil 18-letni mladenič, violončelist, gojenec Državnega konservatorija v Ljubljani, na zadnjem 76-letni maestro z bogato prehojeno potjo svetovnega dirigenta. Za zadnji nastop ni po naključju izbral del Mozarta, Beethovna in Debussyja. V zahvalo za odlične interpretacije salzburškega genija ga je namreč odlikovala avstrijska vlada z visokim Mozartovim priznanjem. Beethoven ga je popeljal v Baden pri Dunaju, kjer je začel mednarodno dirigentsko kariero, v Baden-mesto Beethovnove Devete simfonije. In Debbusy ga je spomnil na gostovanja ob koncu kariere, ko so se mu z deli francoskih skladateljev na široko odprla vrata dvorane kraljice Elizabete v Antwerpnu za nastope z Antwerpensko filharmonijo. Omenjenim trem velikanom glasbene umetnosti je na zadnjem koncertu dodal še slovensko delo, Melanholični preludij za godala Janka Gregorca in tako znova potrdil svoje programsko vodilo, da je namreč dela slovenskih in jugoslovanskih skladateljev uvrščal na svoje koncerte doma in v tujini. Tudi za to je Bogo Leskovic prejel priznanje. Društvo jugoslovanskih skladateljev ga je v Beogradu nagradilo s posebno nagrado.
120 min • 30. 11. 2025
Oddajo Glasbeni portret tokrat posvečamo skladatelju in dolgoletnemu profesorju kompozicije na akademiji za glasbo v Ljubljani Alojzu Srebotnjaku. Njegov opus je obsežen in raznovrsten, na začetku je bil predan ekspresionističnemu, zlasti vokalnem u slogu, v šestdesetih zazrt čez meje znanega - zlasti k dvanajsttonski in serialni tehniki - ves čas pa se je zanimal za ljudsko in tradicijsko glasbo Slovenije in Makedonije ter čutil ljubezen do nje. Danes bomo v oddaji slišali nekaj Srebotnjakovih najtehtnejših del, največ bo tistih iz obdobja skupine Pro mušica viva, spoznali pa bomo tudi nekaj njegovih zgodnejših del in ob koncu oddaje poslušali eno izmed številnih skladb, pri katerih je skladatelj osnovne motive zajemal iz makedonskih napevov. Preden se podrobneje posvetimo vodenemu poslušanju in analizi omenjenih del, povejmo še nekaj besed o življenju in umetniških dosežkih skladatelja Alojza Srebotnjaka.
116 min • 23. 11. 2025
Predvajali bomo nekaj posnetkov iz Brubeckove dolge in izjemno plodovite kariere. In ker smo v prazničnem času, bomo dodali tudi nekaj njegovih interpretacij božične glasbe, ki jo je napisal bodisi sam ali pa drugi skladatelji. Dave Brubeck je bil eden najbolj popularnih, cenjenih in spoštovanih sodobnih glasbenikov. V zadnjih dveh desetletjih se je vrnil h klasičnemu jazzu, snemanjem in nastopanju. Tudi zgodnja Brubeckova dela so zaradi obilne uporabe klasičnih glasbenih elementov, predvsem fuge in kontrapunkta, ter očitnega vpliva Bartoka in Rahmaninova, vzbudile pozornost belega intelektualnega občinstva. Začelo ga je postavljati na čelo tedanjega belega progresivnega jazza, ob bok Lennieju Tristanu. Šele pozneje je Brubeck skupaj z Desmondom racionalno uporabil nekaj spoznanj, do katerih sta se oba dokopala po nekajletnem eksperimentiranju z občinstvom, in se priljubil širšemu krogu občinstva.
111 min • 23. 12. 2022
