Iskanje
119 min • 09. 06. 2024
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
119 min • 09. 06. 2024
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Posvetili se bomo glasbeni ustvarjalnosti češkega skladatelja in pianista Erwina Schulhoffa, ki je odrastel v nemški judovski družini v Pragi. V prvi polovici 20. stoletja je ustvaril obsežen in tehten opus del različnih zvrsti.
Erwin Schulhoff je za svoje estetsko izhodišče sprejel ekspresionizem, nanj so vplivali skladatelji dunajske atonalne šole in berlinski dadaisti, bil je tudi eden prvih evropskih skladateljev, ki so ga navdihovali ritmi jazzovske glasbe. Schulhoff je bil tudi izjemno nadarjen in muzikalen koncertni pianist. Kot skladatelj se je najprej navdihoval v glasbi Schumanna, Brahmsa in Dvořáka, nato pa Griega in Richarda Straussa. Med študijem v Leipzigu sta nanj najbolj vplivala Max Reger in Aleksander Skrjabin, čigar ideje o harmoniji so ga zelo navdihnile. V Kölnu se je njegova muzikalna usmerjenost razširila še na glasbo Clauda Debussyja, pri katerem je kratek čas študiral. V Schulhoffovi glasbi odkrivamo značilnosti glasbene avantgarde v povezavi z nadaljevanjem evropske glasbene tradicije. Po vrnitvi iz Nemčije v Prago je v njegovi glasbi vse bolj odseval izvor češke ljudske glasbe, pesmi in plesnih elementov, ki so izrazitejši v njegovi komorni glasbi. Kljub vsestranski glasbeni nadarjenosti in ustvarjalnosti pa je doživel tragično usodo.
V tridesetih letih je imel zaradi judovskega rodu in podpiranja komunističnih idealov vse več težav. Poskušal je emigrirati – najprej na Zahod, nato pa v Sovjetsko zvezo. Uredil si je vse formalnosti, a so ga nacisti junija 1941 v Pragi aretirali in zaprli. Deportirali so ga v koncentracijski zapor, taborišče Wülzburg na Bavarskem, kjer je po osmih mesecih zbolel za pljučno tuberkolozo in umrl avgusta 1942, star 48 let. Predstavili bomo izbor Schulhoffovih skladb različnih zvrsti: klavirske, komorne, orkestrske, simfonične, koncertantne, vokalne in operne glasbe.
Posvetili se bomo glasbeni ustvarjalnosti češkega skladatelja in pianista Erwina Schulhoffa, ki je odrastel v nemški judovski družini v Pragi. V prvi polovici 20. stoletja je ustvaril obsežen in tehten opus del različnih zvrsti.
Erwin Schulhoff je za svoje estetsko izhodišče sprejel ekspresionizem, nanj so vplivali skladatelji dunajske atonalne šole in berlinski dadaisti, bil je tudi eden prvih evropskih skladateljev, ki so ga navdihovali ritmi jazzovske glasbe. Schulhoff je bil tudi izjemno nadarjen in muzikalen koncertni pianist. Kot skladatelj se je najprej navdihoval v glasbi Schumanna, Brahmsa in Dvořáka, nato pa Griega in Richarda Straussa. Med študijem v Leipzigu sta nanj najbolj vplivala Max Reger in Aleksander Skrjabin, čigar ideje o harmoniji so ga zelo navdihnile. V Kölnu se je njegova muzikalna usmerjenost razširila še na glasbo Clauda Debussyja, pri katerem je kratek čas študiral. V Schulhoffovi glasbi odkrivamo značilnosti glasbene avantgarde v povezavi z nadaljevanjem evropske glasbene tradicije. Po vrnitvi iz Nemčije v Prago je v njegovi glasbi vse bolj odseval izvor češke ljudske glasbe, pesmi in plesnih elementov, ki so izrazitejši v njegovi komorni glasbi. Kljub vsestranski glasbeni nadarjenosti in ustvarjalnosti pa je doživel tragično usodo.
V tridesetih letih je imel zaradi judovskega rodu in podpiranja komunističnih idealov vse več težav. Poskušal je emigrirati – najprej na Zahod, nato pa v Sovjetsko zvezo. Uredil si je vse formalnosti, a so ga nacisti junija 1941 v Pragi aretirali in zaprli. Deportirali so ga v koncentracijski zapor, taborišče Wülzburg na Bavarskem, kjer je po osmih mesecih zbolel za pljučno tuberkolozo in umrl avgusta 1942, star 48 let. Predstavili bomo izbor Schulhoffovih skladb različnih zvrsti: klavirske, komorne, orkestrske, simfonične, koncertantne, vokalne in operne glasbe.
Predvajali bomo nekaj posnetkov iz Brubeckove dolge in izjemno plodovite kariere. In ker smo v prazničnem času, bomo dodali tudi nekaj njegovih interpretacij božične glasbe, ki jo je napisal bodisi sam ali pa drugi skladatelji. Dave Brubeck je bil eden najbolj popularnih, cenjenih in spoštovanih sodobnih glasbenikov. V zadnjih dveh desetletjih se je vrnil h klasičnemu jazzu, snemanjem in nastopanju. Tudi zgodnja Brubeckova dela so zaradi obilne uporabe klasičnih glasbenih elementov, predvsem fuge in kontrapunkta, ter očitnega vpliva Bartoka in Rahmaninova, vzbudile pozornost belega intelektualnega občinstva. Začelo ga je postavljati na čelo tedanjega belega progresivnega jazza, ob bok Lennieju Tristanu. Šele pozneje je Brubeck skupaj z Desmondom racionalno uporabil nekaj spoznanj, do katerih sta se oba dokopala po nekajletnem eksperimentiranju z občinstvom, in se priljubil širšemu krogu občinstva.
111 min • 23. 12. 2022
