Mineva 150 let od rojstva Enrica Carusa, ki ga imajo strokovnjaki še danes za najsijajnejšega tenorista vseh časov. Že sredi dvajsetih let 20. stoletja je bil zvezda in je pel v Milanu, Neaplju, Londonu in New Yorku. Bil je stalni član Metropolitanske opere, ki ji je bil zvest dolga leta. Caruso je bil znan po toplem, rahlo baritonskem glasu in odlični interpretaciji vlog. Z nastopi je odlično služil in bil prvi, ki je s petjem napolnil bikoborske arene. O njem so napisani številni življenjepisi, saj je pozornost vzbujalo tudi njegovo zasebno življenje. Svojo slavo si je nenazadnje pridobil s posnetki na gramofonskih ploščah. Posnel je 498 plošč, od katerih se jih je veliko izgubilo ali pa niso bile dane v prodajo. Ni pel samo opernih arij, ampak tudi ljudske pesmi, kot je “neapeljska himna” O sole mio, in tej pesmi pomagal do svetovne slave.

Klemen Golner