Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Resna in jazzovska glasba, primerna za začetek dneva, kratki komentarji, včasih tematska rdeča nit
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Zadnji del Glasbene jutranjice prinaša Simfonični intermezzo iz opere Cavalleria Rusticana Pietra Mascagnija, Fantazijo za kontrabas in klavir na teme iz Bellinijeve opere Mesečnica Giovannija Bottesinija, Norveške plese, op. 35 Edvarda Griega, Adagio in Allegro v As-duru za rog in klavir, op. 70 Roberta Schumanna, Arničevo simfonično pesnitev Pesem planin, Bagatele za dve violini, violončelo in harmonij, op. 47 Antonina Dvoržaka, Kasacijo za orkester, op. 6 Jeana Sibeliusa, Pet bagatel za klarinet in klavir, op. 23 Geralda Finzija in Valse lento za simfonični orkester Saše Šantla.
Na sporedu: Fantazija in variacije na Danzijevo temo, op. 81 Louisa Spohra in Haydnova Simfonija št. 83 v g-molu, 'Kokoš', v izvedbah slovenskih glasbenikov.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
15. marca je pod geslom »Enake pravice do spanja za globalno zdravje« potekal že 17. Svetovni dan spanja. Ta dan v Glasbeni jutranjici obeležujemo s poslušanjem raznolikih uspavank, napisanih za vokal, klavir, komorne zasedbe in celo orkester.
Simfonični orkester Helsingborg iz Švedske je z letom 2020 uvedel prvo trajnostno orkestrsko sezono na svetu. K sodelovanju je povabil le tiste dirigente in soliste, ki so se bili pripravljeni odpovedati letenju. Njihov umetniški vodja Fredrik Österling je povedal, da so glasbo predolgo doživljali kot nekaj, kar ni povezano z okoljem in podnebnimi spremembami. Pravi, da se nam čas izteka ter da moramo k spremembam zdaj prispevati vsi, tudi glasbeniki. Ob bližajočem se 7. Globalnem dnevu recikliranja, ki bo 18. marca, bomo poslušali izvedbo prvega in drugega stavka Simfonije št. 2 Larsa Erika Larssona v interpretaciji tega okoljsko ozaveščenega orkestra. Simfonični orkester Helsingborg bo vodil Hans Peter Frank.
Jutranje glasbeno druženje na programu Ars tokrat začenjamo s skladbama italijanskega baročnega skladatelja in violinista Giovannija Battiste Pergolesija, ki je umrl 16. marca, na današnji dan, leta 1736. Star je bil komaj 26 let. Pergolesi je najbolj znan po svojih sakralnih delih (pri tem njegova Stabat Mater velja za eno najpomembnejših sakralnih skladb vseh časov) ter po svojem opernem opusu, s katerim je pomembno prispeval tako k razvoju komične opere (opere buffe) kot resne opere (opere serie). Poslušali bomo kantato Questo e il piano ter skladateljev Koncert za violino in godala v B-duru v interpretaciji solistke Andree Keller in ansambla Concerto Köln. Za večino Pergolesijeve instrumentalne glasbe sicer ni mogoče čisto z gotovostjo trditi, da je izvirna. Tako je recimo avtorstvo njegovega Koncerta za flavto v G-duru vedno bolj vprašljivo. V koncertu za violino pa lahko brez dvoma opazimo skladateljevo vrhunsko poznavanje inštrumenta ter njegov prefinjeni občutek za rokokojsko lahkotnost.
Tretji del Glasbene jutranjice bomo danes posvetili Španiji, pri tem pa se ne bomo osredinili na španske skladatelje, ampak na samo Španijo, ki je bila s svojo slikovito pokrajino in temperamentnimi ritmi navdih mnogim skladateljem. EMMANUEL CHABRIER: ESPANA LONDONSKI FILHARMONIČNI ORKESTER, Dirigent: SIR THOMAS BEECHAM ÉMILE WALDTEUFEL: ESPANA SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: SAMO HUBAD ALEKSANDER GLAZUNOV/FRITZ KREISLER: ŠPANSKA SERENADA, OP. 70 (PRIREDBA ZA VIOLO IN KLAVIR) Viola: PAVLE ŠKABAR, Klavir: ACI BERTONCELJ MIHAIL IVANOVIČ GLINKA: ARAGONSKA JOTA – ŠPANSKA UVERTURA, ŠT.1 DRŽAVNI ORKESTER IZ DRESDNA, Dirigent: SIR NEVILLE MARRINER NIKOLAJ ANDREJEVIČ RIMSKI-KORSAKOV: CAPRICCIO ESPAGNOL SLOVENSKI KITARSKI KVARTET: MARIO KURTJAK, SIMON FOJKAR, ALJOŠA VRŠČAJ, IZIDOR ERAZEM GRAFENAUER ISAAC ALBÉNIZ/ENRIQUES FERNÁNDEZ ARBÓS: IBERIA SUITE Orkester THE PHILHARMONIA, Dirigent: YAN PASCAL TORTELIER MANUEL DE FALLA: SIETE CANCIONES POPULARES ESPANOLAS (PRIR. ZA HARMONIKO IN SAKSOFON) DUO ALIADA: Saksofon – MICHAŁ KNOT, Harmonika – BOGDAN LAKETIĆ JOAQUÍN TURINA: SINFONÍA SEVILLANA, OP. 23 BAMBERŠKI SIMFONIKI, Dirigent: ANTONIO DE ALMEIDA FRANCISCO TÁRREGA: SPOMINI NA ALHAMBRO Kitara: PEPE ROMERO
LUDWIG VAN BEETHOVEN: SONATA ŠT. 9 V E-DURU, OP. 14, ŠT. 1 Klavir: FRIEDRICH GULDA MAURICE RAVEL: ŠPANSKA RAPSODIJA SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, Dirigent: ERNEST BOUR
Dan bomo začeli z obletnicami, spomnili se bomo petih glasbenikov. ANNIBALE PADOVANO: RICERCAR DEL 6 TONO ALLA TERZA, ANNIBALE PADOVANO: TOCCATA 6 TONO Čembalo: FABIO BONIZZONI COLIN MCPHEE: NOCTURNE Orkester: ESPRIT ORCHESTRA, Dirigent: ALEX PAUK JOHAN HALVORSEN: SUITA ZA VIOLINO IN KLAVIR V G-MOLU Violina: PER KRISTIAN SKALSTAD, Klavir: TOR ESPEN ASPAAS ALEXANDER VON ZEMLINSKY: MORSKA DEKLICA, SIMFONIČNA FANTAZIJA, 1. del: ZMERNO, RAZGIBANO SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: ANTON NANUT LILI BOULANGER/prir. STEVEN LOY: TRI SKLADBE (PRIREDBA ZA FLAVTO IN GODALA), 3. PROCESIJA (CORTEGE) Flavta: EVA NINA KOZMUS, KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Hugo Wolf je bil mojster samospeva in krajših glasbenih oblik, obenem pa si je močno želel ustvariti operno delo. Opera Corregidor iz leta 1895 je temeljila na noveli Trirogeljnik španskega pisatelja Pedra Antonia de Alarcóna, libreto pa je prispevala avstrijska pisateljica in borka za pravice žensk Rosa Mayreder.
Na Dunaju je med letoma 1876 in 1881 živel Viktor Parma. V tem času je študiral pravo in kompozicijo pri Antonu Brucknerju. Parma je zapustil opus petih oper, štirih operet in scenske glasbe za nekaj dramskih del. Bil je med najpopularnejšimi slovenskimi skladatelji svojega časa, slogovno pa se je zgledoval po Verdiju.
Dunaj sta v drugi polovici devetnajstega stoletja zaznamovali dve struji, ki sta bili na nasprotnih si polih glede nekaterih najpomembnejših umetniških vprašanj. Tako imenovana vojna romantikov je bolj ali manj intenzivno potekala skozi vso drugo polovico devetnajstega stoletja, ob koncu devetnajstega stoletja pa sta dva skladatelja najbolj poosebljala ta razkorak. To sta bila Johannes Brahms in Anton Bruckner.
Dunaj ne velja zaman za center sveta klasične glasbe. Številni glasbeniki in skladatelji, ki so krojili glasbeno zgodovino, med njimi nedvomno Joseph Haydn, Wolfgang Amadeus Mozart in Ludwig van Beethoven, so veliko svojega ustvarjalnega časa preživeli prav na Dunaju.
Resna in jazzovska glasba, primerna za začetek dneva, kratki komentarji, včasih tematska rdeča nit