Iskanje
27 min • 01. 02. 2026
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
27 min • 01. 02. 2026
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Oddaja raziskuje povezavo med znamenito knjigo odtisov kolažev iz rezanega papirja Jazz Henrija Matissa in sodobnim istoimenskim glasbenim ciklom skladatelja Sergeja Akhunova. Glasba za violino in klavir ne ilustrira podob, temveč razmišlja o improvizaciji, ritmu in ustvarjalnem procesu kot skupnem jeziku likovne in zvočne umetnosti. Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo. Ni nenavadno, da številni skladatelji svoj navdih poiščejo prav v likovnih delih – slikarska poteza, kiparska oblika, poetična misel ali gib pa lahko v glasbi zaživijo v novi razsežnosti.
Oddaja raziskuje povezavo med znamenito knjigo odtisov kolažev iz rezanega papirja Jazz Henrija Matissa in sodobnim istoimenskim glasbenim ciklom skladatelja Sergeja Akhunova. Glasba za violino in klavir ne ilustrira podob, temveč razmišlja o improvizaciji, ritmu in ustvarjalnem procesu kot skupnem jeziku likovne in zvočne umetnosti. Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo. Ni nenavadno, da številni skladatelji svoj navdih poiščejo prav v likovnih delih – slikarska poteza, kiparska oblika, poetična misel ali gib pa lahko v glasbi zaživijo v novi razsežnosti.
Pri sedmih letih je imela francoska pianistka Ginette Doyen svoj prvi koncert, tri leta pozneje je bila sprejeta na pariški konservatorij.
1 min • 07. 03. 2026
Oddaja povezuje slikarstvo Clauda Moneta in njegovo znamenito vrtno krajino v Givernyju z glasbo, ki razmišlja v podobnih estetskih kategorijah. V središču je skladba Vrt v Givernyju britanskega skladatelja Edwarda Gregsona, ki se je ob ponovnem pogledu na mladostno romanco navdihnil pri Monetovem slikarstvu svetlobe, barve in narave. V nadaljevanju se sprehod po vrtu razširi v zgodovinski kontekst glasbenega impresionizma. Glasba Clauda Debussyja in Mauricea Ravela razkriva, kako so Monetove ideje o trenutnem vtisu, raztapljanju oblike in igri svetlobe zazvenele tudi v zvoku. Izbrane skladbe ne posnemajo slikarskih motivov, temveč poslušalca povabijo v zvočni prostor, kjer narava postane dogodek, barva pa gibanje. Oddaja tako prepleta osebno refleksijo sodobnega skladatelja z zgodovinskim jedrom impresionizma ter pokaže, kako se lahko vrt – kot prostor opazovanja, spomina in tihe kontemplacije – razcveti tudi v glasbi.
23 min • 01. 03. 2026
Fritz Kreisler je o njem zapisal: »Violinist, kot je Heifetz, se rodi vsakih sto let; takšen, kot je Hassid, pa vsakih dvesto let.«
41 min • 28. 02. 2026
Tretji godalni kvartet ameriškega skladatelja Dana Welcherja so navdihnile tri slike Mary Cassatt, ene redkih žensk v krogu impresionistov. Vsak stavek izhaja iz drugega obdobja njenega ustvarjanja – od zgodnje Bakhantke prek skrivnostnega prizora V operi do pozne slike Mlada ženska v zelenem. Welcher v celotnem delu razvija osrednjo glasbeno temo, izpeljano iz Cassattinega imena, ter z njo zvočno oriše razvoj slikarkine umetnosti, njen odnos do pogleda, svetlobe in zaznave.
31 min • 22. 02. 2026
Fantazija za orkester Los caprichos Hansa Wernerja Henzeja se napaja v seriji grafik Francisca Goye, ki neusmiljeno razkrivajo praznoverje, družbeno hinavščino in razkroj razuma. Henze v devetih stavkih ne ilustrira podob, temveč ustvarja glasbeni svet, ki z bežnimi, temnimi zvočnimi utrinki odseva njihovo vsebino. Oddaja poslušalca vodi skozi Goyev nočni labirint – med grotesko, ironijo in bolečo resnico o človeški naravi.
27 min • 15. 02. 2026
