Iskanje
33 min • 09. 03. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
33 min • 09. 03. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
So pike in so buče. In je japonska umetnica Yayoi Kusama, ki je zamisel o pikah in bučah popeljala do neskončne skrajnosti. Pravi, da z ustvarjanjem umetnin ohranja zdrav razum, 'sledila sem niti umetnosti in nekako odkrila pot, ki mi je omogočila živeti'. Kusama sodi med najpomembnejše še živeče umetnike na Japonskem. Je tudi najbolje prodajana umetnica na svetu in najuspešnejša živeča umetnica.
S svojo umetnostjo je Kusama vplivala na švedsko skladateljico Britto Byström. Njena skladba Neskončne sobe iz leta 2016 je koncert za violino/violo, kontrabas in orkester, ki temelji na umetničinem istoimenskem delu.
So pike in so buče. In je japonska umetnica Yayoi Kusama, ki je zamisel o pikah in bučah popeljala do neskončne skrajnosti. Pravi, da z ustvarjanjem umetnin ohranja zdrav razum, 'sledila sem niti umetnosti in nekako odkrila pot, ki mi je omogočila živeti'. Kusama sodi med najpomembnejše še živeče umetnike na Japonskem. Je tudi najbolje prodajana umetnica na svetu in najuspešnejša živeča umetnica.
S svojo umetnostjo je Kusama vplivala na švedsko skladateljico Britto Byström. Njena skladba Neskončne sobe iz leta 2016 je koncert za violino/violo, kontrabas in orkester, ki temelji na umetničinem istoimenskem delu.
V dolini reke Hudson stoji majhna cerkev Union Church v Pocantico Hills, ki v svoji preprosti notranjosti skriva izjemno zbirko vitrajev Henrija Matissea in Marca Chagalla. Barvna okna, nastala po naročilu družine Rockefeller, predstavljajo enega najzanimivejših srečanj modernizma in sakralne umetnosti 20. stoletja. Ameriški skladatelj James Matheson je leta 2016 ustvaril klavirsko skladbo Okna, ki jo je navdihnilo pet vitrajev te cerkve. Vsako okno dobi svojo zvočno podobo – od temne kontemplacije in dramatične napetosti do svetlobe, upanja in spokojnosti. Oddaja raziskuje, kako se barva, svetloba in simbolika vitrajev prelijejo v klavirski zvok ter kako lahko arhitektura in likovna umetnost postaneta glasbeni prostor refleksije.
29 min • 08. 03. 2026
Pri sedmih letih je imela francoska pianistka Ginette Doyen svoj prvi koncert, tri leta pozneje je bila sprejeta na pariški konservatorij.
1 min • 07. 03. 2026
Oddaja povezuje slikarstvo Clauda Moneta in njegovo znamenito vrtno krajino v Givernyju z glasbo, ki razmišlja v podobnih estetskih kategorijah. V središču je skladba Vrt v Givernyju britanskega skladatelja Edwarda Gregsona, ki se je ob ponovnem pogledu na mladostno romanco navdihnil pri Monetovem slikarstvu svetlobe, barve in narave. V nadaljevanju se sprehod po vrtu razširi v zgodovinski kontekst glasbenega impresionizma. Glasba Clauda Debussyja in Mauricea Ravela razkriva, kako so Monetove ideje o trenutnem vtisu, raztapljanju oblike in igri svetlobe zazvenele tudi v zvoku. Izbrane skladbe ne posnemajo slikarskih motivov, temveč poslušalca povabijo v zvočni prostor, kjer narava postane dogodek, barva pa gibanje. Oddaja tako prepleta osebno refleksijo sodobnega skladatelja z zgodovinskim jedrom impresionizma ter pokaže, kako se lahko vrt – kot prostor opazovanja, spomina in tihe kontemplacije – razcveti tudi v glasbi.
23 min • 01. 03. 2026
Fritz Kreisler je o njem zapisal: »Violinist, kot je Heifetz, se rodi vsakih sto let; takšen, kot je Hassid, pa vsakih dvesto let.«
41 min • 28. 02. 2026
Tretji godalni kvartet ameriškega skladatelja Dana Welcherja so navdihnile tri slike Mary Cassatt, ene redkih žensk v krogu impresionistov. Vsak stavek izhaja iz drugega obdobja njenega ustvarjanja – od zgodnje Bakhantke prek skrivnostnega prizora V operi do pozne slike Mlada ženska v zelenem. Welcher v celotnem delu razvija osrednjo glasbeno temo, izpeljano iz Cassattinega imena, ter z njo zvočno oriše razvoj slikarkine umetnosti, njen odnos do pogleda, svetlobe in zaznave.
31 min • 22. 02. 2026
