Zaradi edinstvenih lastnosti in lepote so prvotno jantarjno sobo poimenovali osmo čudo sveta. Izdelava te umetnine je trajala kar 6 let, od leta 1701 do 1707. Čeprav je bila predvidena za Charlottenburško palačo v Berlinu, so jo namestili v Berlinski mestni palači, že leta 1716 pa jo je pruski kralj Friderik Vilijem I. podaril svojemu takratnemu zavezniku, ruskemu carju Petru Velikemu, ta pa jo je namestil v Katarinini palači v Sankt Peterburgu.
Žal pa je jantarna soba med drugo svetovno vojno postala žrtev nacistov, ki so jo slekli do zadnjega koščka in jo odpeljali v današnji Kaliningrad na obnovo in ogled. A je bilo mesto leta 1944 močno bombardirano in za umetniškim delom se je izgubila vsaka sled. Njena morebitna usoda in trenutni kraj, če je preživela, ostajata skrivnost.

Katja Ogrin