Zadnji del Glasbene jutranjice posvečamo mitologiji in legendam Velike Britanije. Kot iz drugih mitologij, so se skladatelji vsebinsko napajali tudi v mitih Anglije, Walesa in Škotske. In to ne le britanski mojstri, temveč so zgodbe nagovorile tudi druge skladatelje. JOHN WILLIAM DUARTE: ANGLEŠKA SUITA, OP. 31 Kitara: TILEN LANCNER Kralj Artur je bil legendarni keltski Britanec, ki je bil po srednjeveških zgodovinah in romancah vodja keltskih Britancev v bitkah proti saškim zavojevalcem Britanije v poznem 5. začetek 6. stoletja. Podrobnosti o Arthurjevi zgodbi so v glavnem sestavljene iz valižanske mitologije in angleške folklore. Teme, dogodki in liki Arturjeve legende se med sabo zelo razlikujejo, skupni pa so jim nekateri elementi. Posebej izpostavimo motive Arturjevega očeta Utherja Pendragona, čarovnika Merlina, Arturjevo ženo Guinevere, meč Excalibur, Arturjevo spočetje pri Tintagelu, njegovo zadnjo bitko proti Mordredu pri Camlannu, in zadnji počitek v Avalonu. Začnimo na začetku legende, na gradu Tintagel. Pred nami je simfonična pesnitev Arnolda Baxa, ki jo je navdahnil Baxov obisk gradu leta 1917. Delo ni izrecno programsko, ampak se ohlapno naslanja na zgodovino in mitologijo gradu. Sam skladatelj o njem pravi, da je v simfonični pesnitvi želel prikazati pečine in grad ob morju na sončnen in rahlo vetroven dan. SIR ARNOLD BAX: TINTAGEL NACIONALNI ORKESTER BBC IZ WALESA, Dirigent: FRANCESCO ANGELICO Isaac Albeniz si je zamislil tri opere. Merlin, Lancelot in Guinevere, vendar pa je pred smrtjo uspel napisati le Merlina in osnutke Lancelota. Zadnje - Guinevere se sploh še ni lotil. Vsebina opere Merlin je v bistvu legenda o kralju Arthurju. Dogaja se v srednjeveški Angliji, v njej pa Merlin poskrbi, da Arthur iz kamna izvleče meč Excalibur, premaga svojo polsestro Morgano in se nato ujame v jamo polno zakladov. ISAAC ALBÉNIZ: PRELUDIJ K OPERI MERLIN MADRIDSKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: JOSÉ DE EUSEBIO Belgijski skladatelj Jan van Der Roost je napisal kar dve deli, ki se napajata v legendi o kralju Arturju. Skladbo Excalibur si je zamislil kot fanfare, Avalon pa opredeljuje bolj natančen program. Uvodno srhljivo razpoloženje nas zapelje v drugi svet, nato pa melodija, podobna koralu, upodobi procesijo duhov Avalonskega kraljestva smrti. Pojavijo se zlobneži z Mordredom na čelu, ki skušajo vdreti v Avalon, nato pa slišimo klic trobente, ki naznanja prihod vitezov okrogle mize. Ti premagajo vsiljivce, vendar pa težav s tem ni konec. Duhovi zbolijo in edina možna razlaga za njihovo bolezen je prisotnost smrtnikov, saj v Avalonu ni prostora zanje. Sledi še razglas kralja Arturja, nato pa vrnitev iz kraljestva mrtvih. JAN VAN DER ROOST: EXCALIBUR Trobilni ansambel MIDDEN BRABANT, Dirigent: MICHEL LEVEUGLE JAN VAN DER ROOST: AVALON FANFARE ORCHESTRA OF THE NETHERLANDS, Dirigent: JACOB SLAGTER RALPH VAUGHAN WILLIAMS / / R. SAUER / : ŠEST ANGLEŠKIH LJUDSKIH SKLADB Tuba: ŽIGA KALIŠNIK, Klavir: KARINE GIŠJAN ROŠKAR Fingalova jama je morska jama na nenaseljenem otoku Staffa v Notranjih Hebridih na Škotskem, ki je znana po svoji naravni akustiki. Ime Fingalova je dobila po istoimenskem junaku epske pesmi škotskega pesnika in zgodovinarja Jamesa Macphersona iz 18. stoletja. Ep je bil del njegovega Ossianovega cikla pesmi, za katere je trdil, da temeljijo na starih škotskih galskih pesmih. V irski mitologiji je junak Fingal sicer znan kot Fionn mac Cumhaill, legenda pa govori o tem, kako je zgradil nasip med Irsko in Škotsko. Leta 1829 je to jamo obiskal Felix Mendelssohn Bartholdy, nenavadni odmevi v njej pa so ga navdahnili da je napisal koncertno uverturo Hebridi, op. 26, ki jo poznamo tudi pod naslovom Fingalova jama. FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: HEBRIDI - FINGALOVA JAMA, KONCERTNA UVERTURA, OP. 26 ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: SYLVIA CADUFF Od Fingala še k enemu junaku, dobro znanemu po vsem svetu - Robinu Hoodu. Njegove zgodbe verjetno ni treba posebej predstavljati, doživela je že mnogo različic in priredb. V Glasbeni jutranjici bomo poslušali glasbo iz filma Pustolovščine Robina Hooda, ki jo je napisal Erich Wolfgang Korngold in zanjo leta 1938 osvojil oskarja. Takrat se je prvič zgodilo, da je oskarja prejel skladatelj in ne vodja oddelka za studijsko glasbo. Kot zanimivost povejmo, da je pri pisanju glasbe za film Korngold zagovarjal nov pristop s čimer je posegel v sam film - njegova glasba je ustvarjala atmosfero, hkrati pa je uporabljal wagnerjevski koncept leitmotifov, s katerimi je upodabljal posamezne like ali prizorišča. ERICH WOLFGANG KORNGOLD: ROBIN HOOD MOSKOVSKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: WILLIAM STROMBERG FREDERICK DELIUS: TWO UNACCOMPANIED PART SONGS SLOVENSKI KOMORNI ZBOR, Tenor: MARTIN LOGAR, Dirigent: MARTINA BATIČ Za konec pa se še enkrat vrnimo k legendi o kralju Arturju, a ne neposredno h kralju. Simfonična pesnitev Viviane, op. 5 francoskega skladatelja Ernesta Chaussona je Chaussonova prva prava skladba za orkester. Viviane je vila iz arturjevske legende, pesnitev pa se osredotoča na njeno afero s čarovnikom Merlinom v gozdu Broncéliande. AMÉDÉE ERNEST CHAUSSON: VIVIANE, OP. 5 ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: FRÉDÉRIC CHASLIN

Vesna Volk