Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glasba različnih religioznih izročil, duhovnosti in verstev. Predstavljamo bogato kulturno dediščino posameznih religij, z njimi povezanih obredov in praznikov, ki so bili vedno povezani z glasbo – ljudsko ali umetno.
Letos mineva 50 let od smrti Igorja Stravinskega, skladatelja, ki se je najbolj proslavil s svojo baletno glasbo, v ozadju pa še vedno ostajajo njegova duhovna dela. Čeprav je iz Rusije odšel zgodaj, že pred začetkom 1. svetovne vojne, je krajša zborovska dela z religiozno vsebino pisal v stari cerkveni slovanščini, jeziku pravoslavne cerkve, ki ji je kot Rus tudi pripadal. Rusko pravoslavno glasbo je seveda dobro poznal iz otroštva, v večji meri pa se ji je začel posvečati v 30-tih letih prejšnjega stoletja.
V dneh, ko godujejo Petri in Pavli, vas skozi glasbo in besedo vabimo k spoznavanju teh dveh svetopisemskih likov oz. apostolov. Slišali boste dela Giovannija Pierluigija da Palestrine, Felixa Mendelssohna in Matije Tomca.
Sredi junija je po cerkvenem koledarju praznik sv. Rešnjega Telesa in Krvi, ki mu pravimo tudi praznik evharistije. V ospredju je hostija, ki po krščanskem verovanju ni le simbol za Jezusovo telo, ampak naj bi bil v tej podobi Jezus tudi resnično navzoč. O sv. Rešnjem Telesu poje mnogo zborovskih in solističnih skladb, tokrat pa bodo zvenele tri slovenskih skladateljev - Alojzija Mava, Jacobusa Carniolusa Gallusa in Jakoba Savinjška.
V katoliški Cerkvi je teden po binkoštih nedelja Svete Trojice; tokrat vas zato vabimo k poslušanju glasbe, ki je nastala za ta praznik. Kot Sveti Duh in binkošti, je tudi Sveta Trojica glasbenim umetnikom skozi stoletja bila v navdih. Že véliki Johann Sebastijan Bach je skozi tonsko simboliko v svoja dela večkrat vpletal tri božje osebe: Boga Očeta je upodabljal majestetično, z veličastnimi fugami, Boga Sina s povsem drugačno glasbo kot tolažnika vsega sveta, Boga Svetega Duha pa kot duha svobode, ki véje, kjer hoče, lahkotnega, kot veter.
Binkošti so tretji največji praznik cerkvenega leta; praznujejo ga katoličani, evangeličani in pravoslavni – slednji zaradi julijanskega koledarja, ki ga uporabljajo, navadno pozneje. Evangeličani binkoštni dan razumejo predvsem kot rojstni oz. ustanovni dan cerkve, zato praznik obhajajo dva dni, v pravoslavnih cerkvah pa na 50. dan po veliki noči obhajajo praznik Svete Trojice, praznik Svetega Duha pa šele naslednji - 51. dan. A kakorkoli. Binkošti so vedno in povsod zelo slovesen praznik. In taka je tudi glasba, namenjena temu dnevu.
