Muzikal My Fair Lady (Moja draga lady), katerega avtorja sta Alan Jay Lerner in Frederick Loewe, sodi med največje uspešnice na področju te glasbeno-odrske oblike. Temelji na znani komediji Georgea Bernarda Shawa Pygmalion. Za priredbo Pygmaliona se je pisec libreta Lerner začel zanimati že leta 1952. Snov se mu je zdela dovolj zanimiva, a se je najprej posvetoval še s skladateljem Loewejem o možnostih za oblikovanje libreta. Obema se je sprva zdel projekt težje izvedljiv, kajti v Shawovem Pygmalionu nastopa malo oseb pa tudi dejanje poteka brez vmesnih epizod, kar onemogoča vključevanje večjega števila ansambelskih prizorov in manjših vlog. Loewe pa je imel pomisleke tudi glede sklepne poante, s katero bi ne mogel učinkovito zaključiti muzikala. Po dveh letih premora sta se Lerner in Loewe leta 1954 znova lotila Pygmaliona in tokrat presenečeno ugotovila, da Shawov Pygmalion ne zahteva nikakršne predelave. Vse, kar je bilo potrebno storiti, je bilo le to, da dejanje, ki se odvija za odrom, preneseta na sceno, tj. da ga integriata v dogajanje na sceni, pri čemer so se ponudile možnosti za večstransko glasbenodramaturško oblikovanje.

Aleksander Golja