Cikel klavirskih skladb Perzijske ure op. 65 je ena bolj znanih glasbenih stvaritev Charlesa Koechlina. Ustvaril ga je leta 1919 po navdihu knjige Proti Isfahanu francoskega pisatelja in popotnika Pierra Lotija. V njej je opisal potovanje v perzijsko mesto Isfahan, ki leži v središču Irana. Koechlin je ustvaril glasbo vzdušja, počasno in zasanjano, ter pretežno pisano v tišji dinamiki. Skladba je s prikrito polifonijo in občasno atonalnostjo tudi harmonsko nadvse sodobna za svoj čas.

Marko Šetinc