Iskanje
116 min • 20. 10. 2024
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
116 min • 20. 10. 2024
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Dotakniti se in dovoliti, da se te dotaknejo na čustveni ravni, je osrednjega pomena za švedskega skladatelja Matsa Larssona Gotheja, čigar Simfonijo št. 4 bomo poslušali nocoj. Metoda venezuelske skladateljice in pianistke Gabriele Montero je drugačna. Želi, da bi njen klavirski koncert potrdil naše predstave o latinskoameriški glasbi ob upoštevanju pregovora »Ni vse zlato, kar se sveti« glede na razmere v njeni državi – Venezueli. Beethoven nas vedno gane. Tokrat v njegovi dinamični, ekstravertni, živahni sedmi simfoniji. Vse to v izvedbi Simfoničnega orkestra Švedskega radia, ki ga je na koncertu 31. avgusta v okviru festivala Baltskega morja vodila poljska dirigentka Marta Gardolińska.
Dotakniti se in dovoliti, da se te dotaknejo na čustveni ravni, je osrednjega pomena za švedskega skladatelja Matsa Larssona Gotheja, čigar Simfonijo št. 4 bomo poslušali nocoj. Metoda venezuelske skladateljice in pianistke Gabriele Montero je drugačna. Želi, da bi njen klavirski koncert potrdil naše predstave o latinskoameriški glasbi ob upoštevanju pregovora »Ni vse zlato, kar se sveti« glede na razmere v njeni državi – Venezueli. Beethoven nas vedno gane. Tokrat v njegovi dinamični, ekstravertni, živahni sedmi simfoniji. Vse to v izvedbi Simfoničnega orkestra Švedskega radia, ki ga je na koncertu 31. avgusta v okviru festivala Baltskega morja vodila poljska dirigentka Marta Gardolińska.
»Simfonija št. 9 v D-duru« Gustava Mahlerja je izjemno obsežno delo, ki s svojo skoraj uro in pol trajajočo zvočno pokrajino poslušalca ne vodi skozi klasično pripoved, temveč skozi razplasteno izkušnjo časa, spomina in tihega poslavljanja. In prav to bomo zdaj slišali v Evroradijskem koncertu. Mahler v njej razširi simfonično formo do skrajnosti – prvi in zadnji stavek se razpirata kot velika loka, med katerima se srednja stavka pojavita kot ironičen, skoraj grotesken odsev sveta. Namesto dramatičnega vrhunca se glasba postopno umika, vse do skoraj neslišnega izginotja, ki bolj kot sklep ponuja občutek raztapljanja v tišini. Izvedel jo je Simfonični orkester Frankfurtskega radia pod vodstvom Alaina Altinogluja
113 min • 19. 04. 2026
V Evroradijskem koncertu se bodo tokrat predstavili Bruseljski filharmoniki, ki jih bo vodil maestro Kazushi Ono, v vlogi solistov pa bomo slišali južnoafriškega violončelista, skladatelja in vokalista Abela Selaocoea in britansko mezzosopranistko Marto Fontanals-Simmons. V okviru Mendarodnega Bruseljskega glasbenega festivala Klara, ki je poteka v Studiu 4 v Flageyu, so tako 29.marca letos glasbeniki izvedli dela Florence Price, Carlosa Simonsa, Leonarda Bernsteina, Abela Selaoca in Jessie Montgomery.
98 min • 05. 04. 2026
12. marca letos se je v Kraljevi festivalni dvorani v Londonu odvil koncert, na katerem so nastopili orkester Philharmonia Orchestra iz Londona pod taktirko dirigentke Marin Alsop, v vlogi solistke pa violončelistka Alisa Weilerstein. Program je bil izjemno barvit: začel se je z navdihom latinske Amerike v skladbi Danzón št. 2 Artura Márqueza, sledil je koncert za violončelo Dzonot sodobne skladateljice Gabriele Ortiz, nato orientalsko obarvana simfonična suita Šeherezada, op. 35 Nikolaja Andrejeviča Rimskega-Korsakova, koncert pa se je sklenil s sodobno skladbo Restless Oceans Anne Clyne, ki nosi sporočilo moči ženske energije.
113 min • 22. 03. 2026
Tokrat bo v oddaji zazvenelo res obsežno delo, in sicer bosta Nemški simfonični orkester iz Berlina in dirigent Robin Ticciati izvedla »Simfonijo št. 6 v a-molu« Gustava Mahlerja. Posnetek je nastal 21. decembra lani v Berlinski filharmoniji. Gustav Mahler, eden največjih skladateljev poznega romantizma, je znan po svojih monumentalnih simfonijah in globoko čustvenih glasbenih izrazih. Rodil se je leta 1860 v Avstriji in se uveljavil kot dirigent in kot skladatelj, pri tem je njegovo delo močno zaznamovalo poznejše generacije skladateljev. Njegova Šesta simfonija, znana tudi kot »Tragična«, je nastala v letih 1903 in 1904 in velja za eno njegovih najbolj dramatičnih del. Skladba izstopa po intenzivni čustveni napetosti, kontrastih med temami in motoričnimi ritmi ter prefinjeni orkestraciji, ki ustvarja občutek neizprosne usode. Mahler je v tej simfoniji uporabil tudi inovativne zvočne učinke, kot so udarci kladiva, to pa poudarja tragični karakter dela. Simfonija je zaradi svoje kompleksnosti in čustvene moči postala ena najbolj prepoznavnih in pogosto izvajanih Mahlerjevih skladb.
87 min • 15. 03. 2026
Pred nami je Evroradijski koncert, v katerem bomo predvajali posnetke, ki so nastali 19. februarja letos, in sicer v Državni dvorani v Glasgowu. Tam so se predstavili dirigent Ryan Wigglesworth, Škotski simfonični orkester BBC ter pianistka Imogen Cooper. Na začetku je premierno zazvenela skladba There, where I call home sodobnega skladatelja Philipa Duttona, sledila sta še Koncert za klavir št. 27 v B-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta in Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88 Antonína Dvořáka.
109 min • 08. 03. 2026
