Dirigent Thomas Dausgaard in BBC-jev škotski simfonični orkester sta se 18. avgusta lani na festivalu Proms v Kraljevi Albertovi dvorani v Londonu posvetila glasbi Ludwiga van Beethovna, Jana Sibeliusa in Carla Nielsena. Na sporedu sta bili dve nordijski simfoniji, Nielsenova Četrta in Sibeliusova Sedma, ki sta obe močni izjavi o nameri: prva je bila napisana v ozadju prve svetovne vojne in nemogoče je, da vas njena propulzivna energija ne navduši, nenazadnje slavna bitka med dvema nizoma timpanov v finalu. Sibeliusova Sedma simfonija naj bi bila njegova zadnja, čeprav je živel še tri desetletja. Je primerno slovo od žanra, ki ponuja radikalen premislek o tradicionalni obliki in dokazuje, da je tonovski način C-dur zvenel sveže. Beethovnov Četrti klavirski koncert, ki ga je izvedel Francesco Piemontesi, je prav tako prelomen: namesto pričakovanega orkestralnega uvoda pianist sam požene delo z nizom umirjenih akordov.

Polona Kovačič