Pisateljica Katja Perat je diplomantka filozofije in primerjalne književnosti in doktorandka na Washington University v St Louisu. Izdala je nagrajeno pesniško zbirko Najboljši so padli, sledila ji je Davek na dodano vrednost. Leta 2018 je izšel njen prvi roman, Mazohistka. Njen esej Čigava dežela? je izšel v časopisu Pogledi 17. julija 2015.

"Za vas ne vem, v meni pa se vsakič, ko poskušam motriti koncept nacionalne države, kolcne sila preprosta in ne preveč domišljena utopistka, ki meri predvsem na to, da je vsakršno govoričenje o človeški enakopravnosti mlatenje prazne slame, dokler faktično ne bo veljalo, da za vsakega živečega človeka veljajo enaka pravila, da ima pred sabo enake možnosti tako za preživetje kot za razvoj. V letih, ko smo še verjeli, da je pred nami vsaj še nekaj desetletij napredka, sem rada verjela, da gre za prehodno stanje, ki ga bo nadomestilo kaj bolj univerzalnega, predvsem pa bolj pravičnega. Potem pa je iluzija blagostanja zaškripala tudi na našem koncu sveta in kot se za krizo spodobi, so ljudje en dva tri spet skočili v nacionalistično opravo prvega reda."

Vmesne glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz SInfonie Carnioli, 'Soudaške' Tomaža Habeta, ki je tudi vodil orkester slovenske policije. Tonski oblikovalec eseja Vjekoslav Mikez, bralca Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja.

Andrej Rot