Pisateljica in prevajalka Agata Tomažič je v eseju Liki izseljencev v književnosti s podnaslovom Izseljenec, kaj je tebe treba bilo spregovorila o izseljevanju Slovencev in kako na njih gledajo tisti, ki se niso izselili. Izšel je v časopisu Pogledi 25. marca 2015.
" Izseljenec je lik, ki najbrž v nobeni družbi ni deležen prav laskavih oznak. Ne v oni, v katero se je priselil in je večni prišlek, še manj pa v tisti, ki jo je zapustil. Kar je logično, saj tam o njem sodijo tisti, ki so ostali. Tisti, ki se niso strahopetno izognili težavam, s katerimi se izseljencu ni več ljubilo spoprijemati – pa najsi je bila to revščina ali nepredušni pokrov, ki ga je režim poveznil nad narod in udušil svobodo misli. Izseljenec je človek, ki ni premogel dovolj pokončnosti in premočrtnosti, da bi se vsemu temu še najprej zoperstavljal. Tako kot ostali, ki raje še naprej trpijo, kot da bi pospravili šila in kopita in se odpravili lepšemu jutri naproti. Kajti vztrajnost, mogoče tudi trma, in potrpežljivost, mogoče tudi podredljivost in pripravljenost trpeti, sta dokaj čislani vrednoti."
Vmesni glasbeni vložki, ki jih je izbral Mihael Kozjek, so odlomki iz Sarabande za Natašo, za klarinet in klavir Uroša Kreka, igrala sta klarinetist Dušan Sodja in pianistka Tatjana Kaučič. Tonski mojster Vito Plavčak, bralca Eva Longyka Marušič in Jure Franko.
Iskanje
