Salman Rushdie je pisatelj in esejist z britansko-indijskimi koreninami. V njegovih delih se prepletata magični realizem in zgodovinska fikcija. Najpomembnejše teme, ki jih zajame, so politika, postkolonializem, migracije in nemiri med zahodnimi in vzhodnimi civilizacijami. Njegov esej V obrambo romana v prevodu Igorja Bratoža je bil objavljen v reviji Literatura leta 1998.
"Ali ni pravzaprav brez pomena, od kod prihajajo veliki romani – pomirjajoče je že to, da sploh prihajajo. Kakšen je sploščen planet, na katerem prebiva dobri Profesor, ob njem v središču izčrpani Rimljani, z obrobja pa prežijo nanje strašljivo nadarjeni Hotentoti in antropofagi? Zemljevid v glavi profesorja Steinerja je imperialistični zemljevid, vendar evropskih imperijev ni nikjer več. Polovica stoletja, s katerega literarno produkcijo Steiner in Naipaul dokazujeta zaton romana, je tudi prvega pol stoletja postkolonialne dobe. Kaj ni preprosto to, da nastaja novi roman – postkolonialni roman, razsrediščeni, transnacionalni, medjezikovni, medkulturni roman – in da v tem novem svetovnem redu oziroma neredu lahko najdemo boljšo razlago za zdravje sodobnega romana od Steinerjevega nekoliko pokroviteljskega heglovskega stališča, ki razlog za ustvarjalnost v 'oddaljenem krogu' vidi v tem, da so to območja, "ki so na zgodnejši stopnji buržoazne kulture oziroma sploh v zgodnejši, surovi, bolj problematični obliki?"
Vmesni glasbeni vložki, izbral jih je Mihael Kozjek, so odlomki iz skladbe Black Earth Fazila Saya v avtorjevi izvedbi. Tonski mojster je Maks Pust, bralca Eva Longyka Marušič in Bernard Stramič.
Iskanje
