Pesnica in publicistka Lara Gobec je rojena v Celju v samem začetku tisočletja. Dva svoja kratka eseja Sonata št. 2 in Ljudje, ki objemajo drevesa, se mi ne zdijo nori je objavila februarja in marca letos v spletni izdaji LUD Literature.
"Rada spajam različne veje umetnosti. Poslušam glasbeno podlago za Evforijo, ko pišem ali berem poezijo. Ali pa le strmim skozi okna na vlaku, pred mano se razprostirajo temne skale, ob katere udarja Sava, in poslušam Visions of Gideon – Vizijo Gideona ameriškega pevca, pisca besedil in multiinstrumentalista Sufjana Stevensa: skoraj kot bi bila v filmu Pokliči me po svojem imenu. Si mislim: o tem bom nekoč pisala. In tisti čudni tip na vlaku, ki ves zadet jé svoj čips, za trenutek izgine."
Za glasbene vložke je poskrbel Mihael Kozjek; ti so odlomki iz Nokturna št. 6 v g-molu, op. 15, št. 3 Frédérica Chopina, pri klavirju je bil Claudio Arrau. Tonski mojster David Lap, bralca Eva Longyka Marušič in Jure Franko.
Iskanje
