Iskanje
57 min • 28. 01. 2026
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
57 min • 28. 01. 2026
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Koncertantna glasba za solistični inštrument in orkester je svoj prvi impulz dobila v obdobju baroka. Sijajen razvoj je dosegla v drugi polovici 18. stoletja, romantični slog pa je dal tej obliki tristavčno zaokroženost, kar je vzljubilo tudi občinstvo. Na ruskih koncertnih odrih je koncert za solistični inštrrument in orkester najbolj uveljavil Peter Iljič Čajkovski. Ob njem je svoj slog, ki se je zgledoval pri Franzu Lisztu, na poseben način razvil Nikolaj Rimski-Korsakov. 'Sodobnika: Čajkovski in Korsakov' v oddaji 'Čas prostor in glasba'.
Koncertantna glasba za solistični inštrument in orkester je svoj prvi impulz dobila v obdobju baroka. Sijajen razvoj je dosegla v drugi polovici 18. stoletja, romantični slog pa je dal tej obliki tristavčno zaokroženost, kar je vzljubilo tudi občinstvo. Na ruskih koncertnih odrih je koncert za solistični inštrrument in orkester najbolj uveljavil Peter Iljič Čajkovski. Ob njem je svoj slog, ki se je zgledoval pri Franzu Lisztu, na poseben način razvil Nikolaj Rimski-Korsakov. 'Sodobnika: Čajkovski in Korsakov' v oddaji 'Čas prostor in glasba'.
Iskanje po zapuščini slovenskih skladateljev lahko pomeni tudi odpiranje zakladnice, na katero nismo računali. Smo zanjo vedeli? Smo jo zavestno zakopali v zemljo? Smo se uklonili naraščajoči globalni politiki velikih narodov? – Pomisleki ostajajo, spoznanja so grenka. Kar nekaj je skladateljev, na katere je slovensko glasbeno in kulturno okolje pozabilo. Kar nekaj je zanimivih umetnikov, ki bi jih svet moral prepoznati, ki bi jim moral dati prostor na Parnasu. Med njimi je zagotovo Blaž Arnič, skladatelj, ki je ljubil naravo, ki je iz narave črpal tonsko bogastvo in ga prelil v glasbo, ki je ob nastanku presenečala s tonalno razvidnostjo harmonskih postopkov, medtem ko najdemo zdaj v velikem svetu podobne, skoraj identične primere nebrzdane glasbe naravnih odsevov. Je bil Arnič oseba predvidljivega časa, je bil znanilec harmonskega obrata k naravi obrnjene umetnosti?
57 min • 04. 03. 2026
Z današnjo oddajo Čas, prostor in glasba nadaljujemo cikel oddaj, ki jim je njihov avtor Pavel Mihelčič dal naslov Modrost hitrih sprememb: Skrivnosti. Cikel oddaj je njegova pripoved o življenju in delu, tako rekoč avtobiografija Pavla Mihelčiča. V današnji enajsti oddaji obuja spomine na avstrijskega skladatelja in slikarja Thomasa Nöttlinga.
51 min • 25. 02. 2026
Glasba je lahko umetniška izpoved posameznika, lahko pa je tudi njegov užitek, sprostitev. In kaj se zgodi, če postane izraz protesta, če se glasbenik - ustvarjalec odloči za na videz bizarno dejanje - za uničenje glasbenega inštrumenta? Spomnimo se na dejanja pop-glasbenikov, ki so pred svojimi oboževalci uničevali svoje inštrumente ... V Avstraliji so pred leti v okviru mednarodnega festivala sodobne glasbe zažgali star, stilsko oblikovan pianino. Na Nizozemskem so pred leti razstrelili klavir. In kaj se zgodi, ko se razstreljeni klavir s filmsko tehniko spet sestavi?
57 min • 18. 02. 2026
Radio je dragocena glasbena skrinjica, ki poslušalcem posreduje tudi tista drobna glasbena dela, ki jih s koncertnega odra skoraj nikoli ne slišimo. Pogosto jih uvrstimo prav v oddajo Čas, prostor in glasba.
59 min • 11. 02. 2026
