Iskanje
65 min • 26. 02. 2026
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
65 min • 26. 02. 2026
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Vstopite v očarljivi svet španske kitarske glasbe, izvedene na violino!
Priznani španski baročni violinist Jorge Jiménez predstavlja najbolj ikonične skladbe španskega baroka: od brezčasnih del Gasparja Sanza, Santiaga de Murcie in Luisa de Millána do prefinjenih melodij Domenica Scarlattija, ki jih interpretirane na baročno violino na novo oživlja s svojo umetniško izraznostjo. Beseda tañer v tem smislu ne označuje le igranja, ubiranja in brenkanja po strunah, temveč izraža tudi moč glasbe, da poslušalca popelje v neraziskane zvočne svetove.
Koncert festivala Seviqc je potekal 10. avgusta 2025.
Vstopite v očarljivi svet španske kitarske glasbe, izvedene na violino!
Priznani španski baročni violinist Jorge Jiménez predstavlja najbolj ikonične skladbe španskega baroka: od brezčasnih del Gasparja Sanza, Santiaga de Murcie in Luisa de Millána do prefinjenih melodij Domenica Scarlattija, ki jih interpretirane na baročno violino na novo oživlja s svojo umetniško izraznostjo. Beseda tañer v tem smislu ne označuje le igranja, ubiranja in brenkanja po strunah, temveč izraža tudi moč glasbe, da poslušalca popelje v neraziskane zvočne svetove.
Koncert festivala Seviqc je potekal 10. avgusta 2025.
Enaindvajsetega marca je bil dan stare glasbe in Festival Seviqc ga je zaznamoval z dvema dogodkoma: popoldne je po spletu potekal Simpozij Celeia, zvečer pa koncert zasedbe Harmonia Adriatica z naslovom V kraljestvu Partenope, ki je obsegal izbor neapeljskih baročnih koncertov za kljunastov flavto. Čeprav je Neapelj danes najbolj znan po operni tradiciji, je izjemno bogat tudi tam nastali instrumentalni repertoar. Posebno mesto v njem je imela kljunasta flavta, za katero so skladatelji v prvi polovici 18. stoletja napisali več kot 140 del. Vrhunec tega razvoja je zbirka Concerti di flauto, violini, violetta, e basso di diversi autori, ki združuje štiriindvajset del vodilnih neapeljskih skladateljev, med njimi Alessandra Scarlattija, Francesca Mancinija, Giovannija Battiste Meleja in Domenica Sarrija. Ti so bili sicer znani predvsem po operah, prožnost človeškega glasu in operno dramatičnost pa so pogosto prenašali tudi v instrumentalno glasbo. Harmonia Adriatica: Maruša Brezavšček ‒ kljunasta flavta, Laura Vadjon in Helga Korbar – violini, violina in viola – Dagmar Korbar, Kaja Kapus – violončelo in Egon Mihajlović – čembalo.
92 min • 09. 04. 2026
Vivaldi in Tartini, z obeh strani Jadrana prihaja glasba tokatne oddaje. Poslušamo sklepni koncert lanskega festivala Seviqc, ki je potekal 22. 8. 2025. Spored je bil posvečen predstavitvi baročnih titanov: Benečana Antonia Vivaldija in Pirančana Giuseppa Tartinija, pri čemer povejmo, da Tartinijeva dela ansambel Il Terzo Suono vključuje v vse svoje koncerte, tokrat pa izvaja priljubljena dela obeh teh mojstrov. Il Terzo Suono: Jasna Nadles – traverso, Gianpiero Zanocco in Iveta Schwarz – baročna violina, Francesca Bonomo – viola, Milan Vrsajkov – violončelo, Petar Brčarević – kontrabas in Elen Braslavsky – čembalo
79 min • 02. 04. 2026
21. avgusta 2026 je v Stari grofiji v Celju potekal koncert festivala stare glasbe Seviqc, na katerem je nastopil slovensko-španski trio Tres pájaros ter izvedel program z naslovom Los pájaros vuelan. Tri ptice selivke, ki so potovale po Evropi, so španska glasbenica Pilar Almalé (viola da gamba) ter slovenski glasbenici Urška Cvetko (kljunasta flavta) in Tea Plesničar (baročna harfa). Spored koncerta je zajemal tradicionalno sefardsko glasbo, tradicionalno slovensko pa tudi dela Corellija, Ortiza, Telemanna, Couperina, Fingerja, de Fescha in Anne Rochette.
64 min • 26. 03. 2026
V okviru festivala stare glasbe Seviqc je 19. avgusta lani na gradu Bogenšperk potekal koncert ansambla Tacet. Gre za slovensko zasedbo, ki je tokrat nastopila v razširjeni zasedbi: flavta traverso – Katarina Nagode, baročna violina – Mojca Jerman, teorba – Izidor Erazem Grafenauer, baročni violončelo – Gregor Fele in čembalo – Martina Okoliš. V Parizu 18. stoletja so, kot povsod po Evropi, glasbene umetnine z dvora in iz cerkve zasedle salon in oder. Pod vplivom sončnega kralja Ludvika XIV., velikega podpornika umetnosti, se je francoska baročna instrumentalna glasba razvijala v znamenju veličine, sijaja in elegance. Kulturno središče tega razvoja je bil Ludvikov dvor v Versaillesu, na katerem sta delovala tudi francoska skladatelja Pierre Danican Philidor in Marin Marais, ki sta sledila idealom francoskega baročnega sloga. V njem pa se je preizkusil tudi Georg Philipp Telemann, le da ga je on spojil z jasnim nemškim kontrapunktom.
63 min • 19. 03. 2026
Na osmem koncertu lanskega festivala stare glasbe Seviqc je v Knežjem dvoru v Celju 18. avgusta lani nastopila švicarska zasedba Capella Helvetica, ki je predstavila spored z naslovom Renesančni izlet po Evropi. Trio je izvajal dela francoskih, nizozemskih, italijanskih in nemških mojstrov, nekaterih še danes dobro znanih imen, nekaterih malo manj znanih in tudi nekaterih anonimnih avtorjev. Capella Helvetica je pihalni ansambel, specializiran za izvajanje stare glasbe. Na kornet, pozavno, šalmaj, bombardo, dulcijan, flavte, z vokali in še marsičim izvajajo stoletja staro glasbo na nov in dostopen način za današnje občinstvo, hkrati pa sprejemajo prakse izvajanja iz tistega obdobja, berejo izvirne notne zapise oziroma faksimile ter glasbo improvizirajo, okrasijo in aranžirajo na podlagi zgodovinskih virov. Zasedbo sestavljajo umetniška vodja zasedbe Katharina Haun, ki igra na cink, Adam Bregman, ki igra na historične pozavne, in Maruša Brezavšček, ki igra na dulcijan, vsi trije pa igrajo tudi na kljunaste flavte.
72 min • 12. 03. 2026
