Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Solistične skladbe v novih transkripcijah

86 min 04. 12. 2025

Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!

Banchetto musicale

Solistične skladbe v novih transkripcijah

86 min 04. 12. 2025

Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!

Opis epizode

Johann Sebastian Bach je zapustil razmeroma veliko del za solistično melodično glasbilo brez običajne spremljave: sonate in partite za violino, šest suit za violončelo in partito za flavto. Muzikologi menijo, da je bilo podobnih skladb še več in da je nekatere mogoče rekonstruirati.

Johann Sebastian Bach je zapustil razmeroma veliko del za solistično melodično glasbilo brez običajne spremljave: sonate in partite za violino, šest suit za violončelo in partito za flavto. Muzikologi menijo, da je bilo podobnih skladb še več in da je nekatere mogoče rekonstruirati.

Prikaži več Prikaži manj

Epizode

Pesmi norosti v Atriju ZRC – 2. koncert

Sklepna koncerta lanske petnajste sezone cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu sta bila posvečena pesmim o ljubezni, izgubi in ljubosumju, ki so jim Angleži rekli »mad songs« ali »pesmi norosti«. Norost, nesrečna zaljubljenost in nezdrava ljubezen so v 17. stoletju vseskozi fascinirale občinstvo. Zlasti v Angliji so mnoge gledališke igre in glasbena dela upodabljala duševno stanje žrtev ljubezenske strasti, ki je vodila v blaznost. Najpogostejši razlog je bila nesrečna ljubezen. Na drugem koncertu, ki je bil v torek, petindvajstega novembra, je nastopil ansambel musica cubicularis s poljsko-slovensko sopranistko Heleno Bregar. Na sporedu so bile pesmi Henryja in Daniela Purcella, Blowa in Ecclesa, pa tudi več instrumentalnih skladb.

92 min 22. 01. 2026


Pesmi norosti v Atriju ZRC — 1. koncert

Oba sklepna koncerta lanske petnajste sezone cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu sta bila posvečena pesmim o ljubezni, izgubi in ljubosumju, ki so jim Angleži rekli »mad songs« ali »pesmi norosti«. Norost, nesrečna zaljubljenost in nezdrava ljubezen so v 17. stoletju ves čas zanimale občinstvo. Zlasti v Angliji so mnoge gledališke igre in glasbena dela upodabljali duševno stanje žrtev ljubezenske strasti, ki je vodila v blaznost. Najpogostejši razlog je bila nesrečna ljubezen. Na prvem koncertu, ki je bil v ponedeljek, štiriindvajsetega novembra, sta nastopila basist Lisandro Abadie in lutnjarica Mónica Pustilnik. Na njunem sporedu je bila glasba Purcella, Weldona, Fingerja, Ecclesa in neznanih avtorjev iz druge polovice sedemnajstega stoletja.

88 min 15. 01. 2026


Polifonija in diminucije

Izbrali smo renesančno glasbo za lutnjo, ki združuje polifonijo in diminucije. Mojstri poznega petnajstega in zgodnjega šestnajstega stoletja, kakršna sta Ockeghem in Josquin, so ustvarjali polifono večglasje, ki je dobro ustrezalo renesančnemu pogledu na svet in ga lahko opišemo kot tonsko arhitekturo. Diminuiranje ali okraševanje obstoječih melodij s hitrejšimi pasažami je bila povsem drugačna umetnost. Pogosto so jo povezovali z improvizacijo, a so menili, da je nepogrešljiva pri vseh oblikah muziciranja. Opisujejo jo učbeniki v sredini šestnajstega stoletja, a viri glasbe za lutnjo in glasbila s tipkami kažejo, da je bila veliko starejša. Ohranjene tabulature pričajo, da so renesančni lutnjisti diminucije posebno radi dodajali polifonemu večglasju.

87 min 08. 01. 2026


Pastirski zvoki in glasbila

V Franciji sta sredi 18. stoletja dosegli vrhunec tako strunska lajna ali hurdy-gurdy kakor musette, kakor so rekli baročnim dudam. Takratna moda je narekovala plemičem, da so idealizirali in posnemali domnevno preprosti življenski slog pastirjev ali kmetov. Na glasbenem področju je to pomenilo, da so preoblikovali in prirejali glasbila, ki so jih prej povezovali s kmeti in berači. V najvišjih družbenih krogih so igrali stilizirano, pretanjeno pastoralno glasbo in ustrezne instrumente, predvsem lajno in dude.

79 min 25. 12. 2025


Osem koncertov z glasbo za Tomaža Hrena

Med najzanimivejšimi pričami o nekdanjem glasbenem življenju na tleh današnje Slovenije je repertoar, ki ga povezujemo z ljubljanskim škofom Tomažem Hrenom. Obsega renesančno polifonijo frankoflamskih in italijanskih mojstrov, ki je preživela v rokopisnih kornih knjigah, ki so bile nekoč njegova last, pa tudi glasbo iz nemških in italijanskih tiskov, ki so jih v začetku 17. stoletja hranili v arhivu ljubljanske stolnice. V njih je tako duhovna glasba kakor instrumentalni plesi in posvetni madrigali.

87 min 18. 12. 2025


RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt