Iskanje
70 min • 31. 07. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
70 min • 31. 07. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Posvetili se bomo srednjeveški glasbeni obliki conductus, ki nastala na koncu dvanajstega stoletja. Drugače kakor bolj znana motet in organum se ni opirala na že obstoječa besedila ali melodije, je pa veljala za najpomembnejšo obliko, ki je združevala poezijo in glasbo.
Posvetili se bomo srednjeveški glasbeni obliki conductus, ki nastala na koncu dvanajstega stoletja. Drugače kakor bolj znana motet in organum se ni opirala na že obstoječa besedila ali melodije, je pa veljala za najpomembnejšo obliko, ki je združevala poezijo in glasbo.
Oba sklepna koncerta lanske petnajste sezone cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu sta bila posvečena pesmim o ljubezni, izgubi in ljubosumju, ki so jim Angleži rekli »mad songs« ali »pesmi norosti«. Norost, nesrečna zaljubljenost in nezdrava ljubezen so v 17. stoletju ves čas zanimale občinstvo. Zlasti v Angliji so mnoge gledališke igre in glasbena dela upodabljali duševno stanje žrtev ljubezenske strasti, ki je vodila v blaznost. Najpogostejši razlog je bila nesrečna ljubezen. Na prvem koncertu, ki je bil v ponedeljek, štiriindvajsetega novembra, sta nastopila basist Lisandro Abadie in lutnjarica Mónica Pustilnik. Na njunem sporedu je bila glasba Purcella, Weldona, Fingerja, Ecclesa in neznanih avtorjev iz druge polovice sedemnajstega stoletja.
88 min • 15. 01. 2026
Izbrali smo renesančno glasbo za lutnjo, ki združuje polifonijo in diminucije. Mojstri poznega petnajstega in zgodnjega šestnajstega stoletja, kakršna sta Ockeghem in Josquin, so ustvarjali polifono večglasje, ki je dobro ustrezalo renesančnemu pogledu na svet in ga lahko opišemo kot tonsko arhitekturo. Diminuiranje ali okraševanje obstoječih melodij s hitrejšimi pasažami je bila povsem drugačna umetnost. Pogosto so jo povezovali z improvizacijo, a so menili, da je nepogrešljiva pri vseh oblikah muziciranja. Opisujejo jo učbeniki v sredini šestnajstega stoletja, a viri glasbe za lutnjo in glasbila s tipkami kažejo, da je bila veliko starejša. Ohranjene tabulature pričajo, da so renesančni lutnjisti diminucije posebno radi dodajali polifonemu večglasju.
87 min • 08. 01. 2026
V Franciji sta sredi 18. stoletja dosegli vrhunec tako strunska lajna ali hurdy-gurdy kakor musette, kakor so rekli baročnim dudam. Takratna moda je narekovala plemičem, da so idealizirali in posnemali domnevno preprosti življenski slog pastirjev ali kmetov. Na glasbenem področju je to pomenilo, da so preoblikovali in prirejali glasbila, ki so jih prej povezovali s kmeti in berači. V najvišjih družbenih krogih so igrali stilizirano, pretanjeno pastoralno glasbo in ustrezne instrumente, predvsem lajno in dude.
79 min • 25. 12. 2025
Med najzanimivejšimi pričami o nekdanjem glasbenem življenju na tleh današnje Slovenije je repertoar, ki ga povezujemo z ljubljanskim škofom Tomažem Hrenom. Obsega renesančno polifonijo frankoflamskih in italijanskih mojstrov, ki je preživela v rokopisnih kornih knjigah, ki so bile nekoč njegova last, pa tudi glasbo iz nemških in italijanskih tiskov, ki so jih v začetku 17. stoletja hranili v arhivu ljubljanske stolnice. V njih je tako duhovna glasba kakor instrumentalni plesi in posvetni madrigali.
87 min • 18. 12. 2025
Septembrski koncert cikla Harmonia Concertans — Stara glasba na Novem trgu je pod naslovom Kot ptičji spev združil angleško glasbo iz obdobja okrog leta 1700 za dve kljunasti flavti in basso continuo. Posebej za ta koncert je nastal tako spored kakor zasedba s flavtistkama Marušo Brezavšček in Urško Cvetko, gambistom Maurom Colantoniom in čembalistko Anno Kiskachi.
82 min • 11. 12. 2025
