Cink ali kornet velja za enega najpomembnejših glasbil sedemnajstega stoletja. Drugače kakor pri flavti in drugih pihalih ima cink ustnik, v katerem glasbenik ustvarja vibracije s pomočjo napetosti ustnic, podobno kakor pri trobenti. Ponavadi je izdelan iz lesa, ima šest lukenj, ki jih glasbenik pokrova s prsti, in je pogosto oblečen v črno usnje. Pojavil se je že v desetem stoletju, vrhunec pa je doživel v drugi polovici šestnajstega in prvi polovici sedemnajstega stoletja.
Iskanje
