Slovenska družba ima zanimiv odnos do kulture. Zdi se, da je delež državljanov, ki kulturne vsebine dojema kot potrebne in smiselne, vse manjši. Politična elita pri tem ne zagotavlja svetlega vzora, saj le redki politiki obiskujejo gledališke premiere, ali na družabnih omrežjih sporočajo, katero leposlovno ali stvarno knjigo so pred kratkim vzeli v roke. Še več, raziskava Knjiga in bralci VI kaže, da je pravih bralcev vse manj, saj je v Sloveniji spet toliko nebralcev, kot jih je bilo pred štiridesetimi leti. Tudi profesorji na univerzah opažajo, da so pisni izdelki študentov vse slabši. Študenti, celo izobraženci z doktoratom znanosti, ne berejo več. Krčenje intelektualne elite pomeni, da smo kot družba manj sposobni odgovarjati na izzive sodobnosti.
Ali se v Sloveniji soočamo z dejstvom, da ljudje manj berejo, manj obiskujejo kulturne prireditve in nasploh kulturnim vsebinam (skupaj z mediji) namenjajo malo pozornosti? Je naša država del globalne kulturne regresije? Kam so izginili tradicionalni odjemalci kulturnih vsebin in kakšne vsebine danes pritegnejo ljudi? Gosta Arsovega foruma sta zgodovinar dr. Igor Grdina in profesor založniških študij na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Miha Kovač.

Blaž Mazi