Iskanje
Pri Hokejski bralni postavi so ugotovili, da so hokejisti med tekmo bolj zbrani, če na poti tja berejo, kot pa če so prepuščeni sami sebi ali elektronskim medijem. Branje torej izboljša športne rezultate. Projekt izvajata Mariborska knjižnica in Hokejsko-drsalni klub Maribor. V oddaji smo se vprašali, kakšen potencial pomeni branje za športnike. Pripravili smo jo v Evropskem tednu športa, v okviru pobude Evropske komisije za spodbujanje športa in telesne dejavnosti, in v nacionalnem mesecu skupnega branja, ki je del kampanje Evropa bere.
Gostje: Mitja Robar, predsednik HDK Maribor in uspešen hokejist, Luka Jurič, trener pri HDK Maribor, Žiga Ravter, učenec sedmega razreda OŠ Ludvik Pliberšek, Matjaž Jančič, dijak drugega letnika Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška, dr. Sabina Fras Popović, vodja Centra za spodbujanje bralne pismenosti na mariborski knjižnici, in Aleš Šolar, vodja Slovenske olimpijske akademije in EU projektov pri Olimpijskem komiteju Slovenije.
Odložili so pametne telefone in začeli brati.
Pri Hokejski bralni postavi so ugotovili, da so hokejisti med tekmo bolj zbrani, če na poti tja berejo, kot pa če so prepuščeni sami sebi ali elektronskim medijem. Branje torej izboljša športne rezultate. Projekt izvajata Mariborska knjižnica in Hokejsko-drsalni klub Maribor. V oddaji smo se vprašali, kakšen potencial pomeni branje za športnike. Pripravili smo jo v Evropskem tednu športa, v okviru pobude Evropske komisije za spodbujanje športa in telesne dejavnosti, in v nacionalnem mesecu skupnega branja, ki je del kampanje Evropa bere.
Gostje: Mitja Robar, predsednik HDK Maribor in uspešen hokejist, Luka Jurič, trener pri HDK Maribor, Žiga Ravter, učenec sedmega razreda OŠ Ludvik Pliberšek, Matjaž Jančič, dijak drugega letnika Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška, dr. Sabina Fras Popović, vodja Centra za spodbujanje bralne pismenosti na mariborski knjižnici, in Aleš Šolar, vodja Slovenske olimpijske akademije in EU projektov pri Olimpijskem komiteju Slovenije.
LeBron James med branjem knjige pred eno od tekem v ameriški košarkarski ligi NBA:
Pri Hokejski bralni postavi so ugotovili, da so hokejisti med tekmo bolj zbrani, če na poti tja berejo, kot pa če so prepuščeni sami sebi ali elektronskim medijem. Branje torej izboljša športne rezultate. Projekt izvajata Mariborska knjižnica in Hokejsko-drsalni klub Maribor. V oddaji smo se vprašali, kakšen potencial pomeni branje za športnike. Pripravili smo jo v Evropskem tednu športa, v okviru pobude Evropske komisije za spodbujanje športa in telesne dejavnosti, in v nacionalnem mesecu skupnega branja, ki je del kampanje Evropa bere.
Gostje: Mitja Robar, predsednik HDK Maribor in uspešen hokejist, Luka Jurič, trener pri HDK Maribor, Žiga Ravter, učenec sedmega razreda OŠ Ludvik Pliberšek, Matjaž Jančič, dijak drugega letnika Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška, dr. Sabina Fras Popović, vodja Centra za spodbujanje bralne pismenosti na mariborski knjižnici, in Aleš Šolar, vodja Slovenske olimpijske akademije in EU projektov pri Olimpijskem komiteju Slovenije.
Odložili so pametne telefone in začeli brati.
Pri Hokejski bralni postavi so ugotovili, da so hokejisti med tekmo bolj zbrani, če na poti tja berejo, kot pa če so prepuščeni sami sebi ali elektronskim medijem. Branje torej izboljša športne rezultate. Projekt izvajata Mariborska knjižnica in Hokejsko-drsalni klub Maribor. V oddaji smo se vprašali, kakšen potencial pomeni branje za športnike. Pripravili smo jo v Evropskem tednu športa, v okviru pobude Evropske komisije za spodbujanje športa in telesne dejavnosti, in v nacionalnem mesecu skupnega branja, ki je del kampanje Evropa bere.
Gostje: Mitja Robar, predsednik HDK Maribor in uspešen hokejist, Luka Jurič, trener pri HDK Maribor, Žiga Ravter, učenec sedmega razreda OŠ Ludvik Pliberšek, Matjaž Jančič, dijak drugega letnika Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška, dr. Sabina Fras Popović, vodja Centra za spodbujanje bralne pismenosti na mariborski knjižnici, in Aleš Šolar, vodja Slovenske olimpijske akademije in EU projektov pri Olimpijskem komiteju Slovenije.
LeBron James med branjem knjige pred eno od tekem v ameriški košarkarski ligi NBA:
Prešernovi nagradi za življenjsko delo: - fotograf Stojan Kerbler - koreograf in plesalec Milko Šparemblek Nagrade Prešernovega sklada prejmejo: - režiser Rok Biček za film Družina - kostumograf Alan Hranitelj za razstavo Vzporedni svetovi Alana Hranitelja - igralka Nina Ivanišin za vloge ustvarjene v zadnjih treh letih - akordeonist in skladatelj Luka Juhart za umetniške dosežke v zadnjih treh letih - prevajalka Suzana Koncut za prevode francoskih literarnih in teoretskih besedil v zadnjih treh letih - oblikovalec Nejc Prah za oblikovalske dosežke v zadnjih treh letih
53 min • 06. 02. 2020
Kaj bo z Bežigrajskim stadionom? Načrti Joca Pečečnika so po več kot desetletju še vedno v predalu, Društvo arhitektov je konec lanskega leta Plečnikov objekt nominiralo za program Europe Nostre kot enega izmed sedmih najbolj ogroženih primerov evropske kulturne dediščine, Evropska komisija o tem odloča marca. Bo investitorju, ki projekt prilagaja zahtevam zavoda za varstvo kulturne dediščine, uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje ali se bo ohranil status quo? Država (še vedno) namreč ne kaže interesa za odkup zaščitenega spomenika. Oddajo vodi Špela Kožar. Foto: BoBo.
52 min • 30. 01. 2020
Podeljevanje nagrad in priznanj naj bi bilo ena izmed uveljavljenih oblik kanonizacije ustvarjalcev oziroma njihovih del. Pregled nagrad, namenjenih izvirnemu slovenskemu leposlovju, pokaže, da je večina od 22-ih nagrad, ki jih potencialno lahko prejme ustvarjalec, če ustvarja v vseh literarnih vrstah za najrazličnejše starostne skupine bralcev, mlajša od 30 let. Kaj je bilo pred letom 1980? Je bilo nagrad proporcionalno manj zaradi manjšega števila izdanih knjig? In čemu bi pripisali relativno visoko število nagrad, ki so bile ustanovljene po letih 1990 in 2000? Kakšna je razlika med sočasno presojo knjig in zgodovinskim sitom? Kakšna so merila vrhunskosti? In, ne nazadnje: so nagrade danes res zgolj socialni korektiv? O teh in drugih vprašanjih bomo v oddaji Arsov forum razmišljali z gosti: izr. prof. dr. Andrejem Blatnikom, prof. dr. Mileno Milevo Blažić, pisateljico in prevajalko Suzano Tratnik in prof. dr. Alojzijo Zupan Sosić.
71 min • 23. 01. 2020
Tekma slovenskih mest za evropsko prestolnico kulture 2025, ki je med najpomembnejšimi pobudami Evropske unije na področju kulture, se je začela. V Kranju, Lendavi, Ljubljani, Novi Gorici, Piranu in na Ptuju so oddali kandidature, saj hočejo izkoristiti možnosti, ki jih ponuja projekt. Francosko mesto Marseille se je s projektom prelevilo iz mesta kriminala in nasilja v turistično in mesto bogate kulturne ponudbe. V belgijskem mestu Mons je vsak vložen evro javnega denarja ustvaril od 5,5 do 6 evrov za lokalno gospodarstvo. Gradec pa se še danes ponaša, da je bil leta 2003 evropska prestolnica kulture. Česa se lahko naučimo iz slabih izkušenj iz leta 2012, ko je bil evropska prestolnica kulture Maribor? Kakšni so naši uresničljivi cilji projekta, ki vzbuja tudi velike apetite? Kako lahko evropska prestolnica kulture prebudi razvojne potenciale? In predvsem, katero mesto ima največ možnosti, da skupaj z enim od nemških mest leta 2025 postane kulturno središče Evrope. O vsem tem z našimi dopisniki po Sloveniji in državno sekretarko Petro Culetto.
55 min • 16. 01. 2020
Slovenska družba ima zanimiv odnos do kulture. Zdi se, da je delež državljanov, ki imajo kulturne vsebine za potrebne in smiselne, vse manjši. Politična elita pri tem ne zagotavlja svetlega vzora, saj le redki politiki obiskujejo gledališke premiere ali na družbenih omrežjih sporočajo, katero leposlovno ali stvarno knjigo so pred kratkim vzeli v roke. Še več, raziskava Knjiga in bralci VI kaže, da je pravih bralcev vse manj, saj je v Sloveniji spet toliko nebralcev, kot jih je bilo pred štiridesetimi leti. Tudi profesorji na univerzah opažajo, da so pisni izdelki študentov vse slabši. Študenti, celo izobraženci z doktoratom znanosti, ne berejo več. Krčenje intelektualne elite pomeni, da smo kot družba manj sposobni odgovarjati na izzive sodobnosti. Ali se v Sloveniji spoprijemamo s tem, da ljudje manj berejo, manj obiskujejo kulturne prireditve in kulturnim vsebinam na splošno (skupaj z mediji) namenjajo bolj malo pozornosti? Je naša država del svetovne kulturne regresije? Kam so izginili tradicionalni odjemalci kulturnih vsebin in kaj danes pritegne ljudi? Gosta Arsovega foruma bosta zgodovinar ddr. Igor Grdina in profesor založniških študij na ljubljanski filozofski fakulteti dr. Miha Kovač. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
54 min • 09. 01. 2020
