Pogovor s prejemnikom nagrade Mirka Šubica za življenjsko delo
Društvo restavratorjev Slovenije je nagrado za leto 2021 skupaj s priznanji, tokrat prvič tudi študentskim, podelilo v Narodni galeriji – tradicionalni novembrski dogodek so namreč zaradi epidemioloških razmer prestavili na letos.
Opozorili so na prekarnost v restavratorstvu, Ivan Bogovčič pa je že davno opozarjal, da je ta stroka premalo celostno predstavljena in definirana. Zato je pripravljal strokovna vodenja, posvete in razstave, sodeloval v medijih, snoval učne vsebine na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer je bil tudi redni profesor na oddelku za restavratorstvo, in se posvečal srednješolski pedagogiki. Začel je kot akademski slikar, tudi zato je najbrž tako poudarjal odnos restavratorjev do umetnosti, ki presega golo "obrtniškost".
Dokumentiral in obnavljal je stenske slike in mozaikov, pa restavriral in raziskoval zlate baročne oltarje, na primer znameniti Laibov oltar in tabelne slike na lesu. Po potresu v Posočju leta 1976 je kot vodja z ekipo reševal poslikave. Ključno je sodelovanje, pravi.
Na uspešno timsko delo pa so posebej opozorili s priznanjem ekipi Restavratorskega centra za celovito obnovo cerkve Marijinega vnebovzetja na Blejskem otoku, ki je tako bistveno pripomogla k bolj kakovostnemu doživetju izkušnje na otoku. Med drugim so priznanje namenili skupini pod vodstvom Saše Snoj za delo na poslikavi Riharda Jakopiča v stanovanjskem bloku Meksika v Ljubljani. Ta je zaradi manj ustrezne oljne tehnike na ometu začela propadati kmalu po nastanku, retuša pa je zaradi "zaradi nežnega, skoraj sublimnega učinka slikarije zahtevala velik občutek za umetnikov slikarski izraz".
