V Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani danes odpirajo razstavo ODJUGA: Zgodba o identitetah na prepihu. Osrednja tema so zgodbe ljudi, ki so se po drugi vojni preselili v Slovenijo iz drugih delov Jugoslavije. Razstava je v okviru štiriletnega evropskega projekta Identiteta na prepihu nastajala od jeseni 2019, in jo je zasnovala takratna direktorica muzeja Kaja Širok, po njenem odhodu pa sta jo izpeljali kustosinji Corinne Brenko in Urška Purg. Cilj razstave je spodbuditi razmislek o lastnih predstavah o pripadnosti in identiteti, saj je tudi zgodovina Slovencev in sploh prostora naše države časovni redosled nenehnih migracij. Soavtorica razstave Corinne Brenko je poudarila, da so s sodelovanjem udeležencev poskušali soustvariti zgodbo razstave, ozavestiti življenje predmetov v muzejskem prostoru in kako lahko v javnem prostoru razumemo osebne zgodbe. Razstava bo odprta do 1. maja prihodnje leto.

"Kako lahko v javnem prostoru živijo osebne zgodbe?"

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani danes odpirajo razstavo ODJUGA: Zgodba o identitetah na prepihu. Osrednja tema so zgodbe ljudi, ki so se po drugi vojni preselili v Slovenijo iz drugih delov Jugoslavije. Razstava je v okviru štiriletnega evropskega projekta Identiteta na prepihu nastajala od jeseni 2019, in jo je zasnovala takratna direktorica muzeja Kaja Širok, po njenem odhodu pa sta jo izpeljali kustosinji Corinne Brenko in Urška Purg.  Cilj razstave je spodbuditi razmislek o lastnih predstavah o pripadnosti in identiteti, saj je tudi zgodovina Slovencev in sploh prostora naše države časovni redosled nenehnih migracij. Soavtorica razstave Corinne Brenko je poudarila, da so s sodelovanjem udeležencev poskušali soustvariti zgodbo razstave, ozavestiti življenje predmetov v muzejskem prostoru in kako lahko v javnem prostoru razumemo osebne zgodbe. Razstava bo odprta do 1. maja prihodnje leto.

 

Razstava je nastala v okviru štiriletnega evropskega projekta I-ON: Identity on the Line (Identita na prepihu), ki ga finančno podpira program Evropske Unije, Ustvarjalna Evropa. Kot del skupne razstave vseh I-ON partnerjev bo razstava v manjšem obsegu predstavljena tudi v 11 evropskih mestih.

Pri projektu I-ON sodelujejo partnerji iz Norveške, ki se ukvarjajo s posledicami nemške okupacije med drugo svetovno vojno na Norveškem ter zamolčanimi usodami žensk, ki so se romantično zapletle z vojaki in njihovih otrok. Partnerji iz Danske raziskujejo odnose med Danci in Grenlandci, medtem ko se Švedska posveča posledicam prisilnih selitev ljudstev Sami. Partnerji na Poljskem se ukvarjajo s spremembami mej po drugi svetovni vojni in s tem  z izselitvijo nemško govorečega prebivalstva Pomoranske ter naselitvijo poljsko govorečega prebivalstva iz vzhoda države. S selitvami pregnanih litvanskih Judov po drugi svetovni vojni se ukvarjajo partnerji v Litvi. Na Hrvaškem pa raziskujejo zgodbe izselitev italijanskega dela prebivalcev Istre po drugi svetovni vojni.

I-ON tako rezultira v lokalnih partnerskih razstavah, skupni razstavi in publikaciji. Prva od teh je razstava Odjuga: Zgodbe o identitetah na prepihu.

Goran Tenze