Iskanje
Simpozij je običajno potekal v stavbi univerze na Kongresnem trgu v Ljubljani, vendar je bil zaradi ukrepov za zajezitev virusa prestavljen na splet
Ideja za simpozij Obdobja, organizira ga Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se je oblikovala sredi 70. let prejšnjega stoletja in je bila od začetka povezana z delovanjem Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, ki je bil namenjen tujim slavistom. Simpozij je, kot nakazuje njegovo ime, bil vedno usmerjen v sistematično obravnavo posameznih obdobij znotraj slovenskega jezika, književnosti in kulture. Vendar tematike na simpozijih nikoli niso bile obravnavane zgolj v nacionalnem, temveč tudi v mednarodnem kontekstu. Bistvo simpozija je skozi leta ostajalo vseskozi isto – na novo pretresati dosedanji pogled na neko obdobje oziroma na neko temo iz slovenskega jezika, književnosti ali kulture.
V središču pozornosti jubilejnega, 40. simpozij Obdobja je slovenska poezija, in sicer od najstarejših pesemskih pričevanj do najnovejše pesniške produkcije – od manj znanih do uveljavljenih glasov. Na tridnevnem simpoziju se tako predstavlja 78 predavateljic in predavateljev iz 14-ih držav. Kot običajno simpozij spremlja izid obsežne, preko šesto strani dolge monografije z istim naslovom, kot ga nosi simpozij – Slovenska poezija. In v tej monografiji, ki ''izriše široko panoramo slovenske pesniške ustvarjalnosti'', so objavljene vse razprave, napisane posebej za to priložnost.
Simpozij je običajno potekal v stavbi univerze na Kongresnem trgu v Ljubljani, vendar je bil zaradi ukrepov za zajezitev virusa prestavljen na splet
Ideja za simpozij Obdobja, organizira ga Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se je oblikovala sredi 70. let prejšnjega stoletja in je bila od začetka povezana z delovanjem Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, ki je bil namenjen tujim slavistom. Simpozij je, kot nakazuje njegovo ime, bil vedno usmerjen v sistematično obravnavo posameznih obdobij znotraj slovenskega jezika, književnosti in kulture. Vendar tematike na simpozijih nikoli niso bile obravnavane zgolj v nacionalnem, temveč tudi v mednarodnem kontekstu. Bistvo simpozija je skozi leta ostajalo vseskozi isto – na novo pretresati dosedanji pogled na neko obdobje oziroma na neko temo iz slovenskega jezika, književnosti ali kulture.
V središču pozornosti jubilejnega, 40. simpozij Obdobja je slovenska poezija, in sicer od najstarejših pesemskih pričevanj do najnovejše pesniške produkcije – od manj znanih do uveljavljenih glasov. Na tridnevnem simpoziju se tako predstavlja 78 predavateljic in predavateljev iz 14-ih držav. Kot običajno simpozij spremlja izid obsežne, preko šesto strani dolge monografije z istim naslovom, kot ga nosi simpozij – Slovenska poezija. In v tej monografiji, ki ''izriše široko panoramo slovenske pesniške ustvarjalnosti'', so objavljene vse razprave, napisane posebej za to priložnost.
Pred neposrednim prenosom 4. koncerta Sozvočje svetov bomo predvajali pogovor s Kajo Cajhen, magistro umetnostne zgodovine in francistike, ki v Narodni galeriji deluje na področju izobraževanja, animacije in dokumentacije. Njeno predavanje nosi naslov Večna lepota in nas popelje v svet romantične krajine ter k enemu njenih osrednjih predstavnikov Casparju Davidu Friedrichu. S Kajo Cajhen se je pogovarjala Katja Ogrin.
17 min • 21. 01. 2026
Silvestrovanje na Programu Ars je bilo letos vse prej kot nedolžno. Poslušalce je pričakal večer, poln skrivnosti, indicev, spletk in nerazrešenih ugank, ki so jih prispevali sodelavci programa Ars v uredništvih igranega programa, kulture in resne glasbe. Programske ure smo prepletli z napeto in privlačno glasbo ter voščili priljubljenih znanih glasov, ki redno gostujejo v naših oddajah. Gostiteljica Silvestrskega večera na ARSu je bila Mateja Perpar.
280 min • 01. 01. 2026
Na božični oziroma na sveti večer, ko se po ljudski modrosti nebo dotakne zemlje … ko se noč spreminja v dan, tema v svetlobo, bomo v posebni oddaji gostili arheologa in glasbenika Janeza Jocifa. Kot pravi sam, mu sladkobna glasba, ki doni z ulic veselega decembra in poje o zimi, snegu, lučkah in romantiki, ni blizu. Rad se vrača k izvoru, k pristnemu, starodavnemu izročilu … hodi po obronkih poti, ki vodijo k drobcem rokopisov, starim glasbilom, upodobljenim na freskah cerkva, h glasbi, ki se je ohranila in nam priča o davnih časih, ko so ljudje morda veliko bolj kot danes vanjo znali prelivati svoja resnična občutja.
79 min • 24. 12. 2025
Ples, umetnost gibanja, nas spremlja že od nekdaj. Prve upodobitve plesa imajo obredno vlogo, skozi srednji vek so bile povezane tudi z verskimi temami. Z družbenim razvojem se je spreminjala tudi vloga plesa. V baroku, ki je slavil dinamiko in gibanje, je ples postal simbol elegance in družbenega statusa. V 19. stoletju se je plesno središče Evrope preselilo na Dunaj. Saloni in kavarne so postali živahna plesna prizorišča. Dunajski valček, ki je nastal iz nemškega ljudskega plesa, je s svojim vrtinčenjem in hitrim ritmom osvojil ves svet. Postal je več kot le plesna forma; postal je kulturni simbol Dunaja, ki ga lahko prepoznamo tudi v secesijski umetnosti, kjer so umetniki z vrtinčastimi, fluidnimi vzorci posredno ujeli duha valčka.
26 min • 16. 12. 2025
Predavanje dr. Katre Meke ponuja vpogled v slikovito podobo beneškega slikarstva 18. stoletja, ko umetnost doživlja svoj drugi preporod. Gre za paradoksalno obdobje, ki po eni strani pomeni zaton politične moči Serenissime s padcem republike leta 1797, po drugi pa izjemen razcvet umetnosti, ki so ga zaznamovali Giambattista Tiepolo, Sebastiano Ricci, Rosalba Carriera in drugi. Vrhunska dela beneških mojstrov so v tem času pomembno zaznamovala tudi prostor današnje Republike Slovenije, razdeljen med Beneško republiko in habsburškimi deželami.
26 min • 12. 11. 2025
