Iskanje
3 min • 13. 08. 2021
Umetnik bo naslednje leto praznoval 80 let, predstavlja pa se z družbeno angažiranim slikarskim ciklom Splav meduze
Mariborčan Bogdan Čobal je več desetletij pomembno sooblikoval likovno življenje v domačem mestu in širše ter spada med vidnejše slovenske umetnike druge polovice 20. stoletja. Obsežen Čobalov opus sestavljajo grafike, računalniška grafika in slikarska dela v akrilu in olju na platnu. Dela razkrivajo umetnikov kritičen pogled na družbeno dogajanje. Z aktualno angažirano tematiko begunstva in sodobnega nomadstva se predstavlja tudi v zadnjem slikarskem ciklu Splav meduze, premierno predstavljenem v Galeriji Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani. V teh dneh je cikel na ogled tudi v Mariboru.
15 akrilnih slik srednjega formata je Čobal naslikal kot svojevrstno nadaljevanje 200 let stare slike Splav meduze, na kateri je Théodore Géricault upodobil tragedijo brodolomcev. Pretresljivo delo francoskega slikarja je postalo simbol klica trpečih in prizadetih. Tudi Bogdan Čobal s serijo Splav meduze trka na vest sodobne družbe.
Umetnik veliko pozornosti namenja povezovanju med slikami, razstaviščem in obiskovalci ter svoje razstave vedno zasnuje sam. To serijo je oblikoval kot pripoved o stiski beguncev.
"Čobal je s ciklom Splav meduze trajno upodobil tragedije sodobnega časa. V likovnem načinu je ohranil značilni rokopis, tudi z nanosi barvnih plasti, s premišljenimi geometrijskimi vzorci in modrino", je v spremnem besedilu med drugim zapisala kuratorka razstave Milena Zlatar.
Razstavo slik v Mariboru dopolnjuje 18-minutni video, katerega izhodišče so Čobalove slike, ki jih je umetnik nadgradil z dokumentarnimi fotografijami beguncev v čolnih z medmrežja. Razstavo Splav meduze Bogdana Čobala si v Mariboru lahko ogledamo še do 20. avgusta.
Umetnik bo naslednje leto praznoval 80 let, predstavlja pa se z družbeno angažiranim slikarskim ciklom Splav meduze
Mariborčan Bogdan Čobal je več desetletij pomembno sooblikoval likovno življenje v domačem mestu in širše ter spada med vidnejše slovenske umetnike druge polovice 20. stoletja. Obsežen Čobalov opus sestavljajo grafike, računalniška grafika in slikarska dela v akrilu in olju na platnu. Dela razkrivajo umetnikov kritičen pogled na družbeno dogajanje. Z aktualno angažirano tematiko begunstva in sodobnega nomadstva se predstavlja tudi v zadnjem slikarskem ciklu Splav meduze, premierno predstavljenem v Galeriji Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani. V teh dneh je cikel na ogled tudi v Mariboru.
15 akrilnih slik srednjega formata je Čobal naslikal kot svojevrstno nadaljevanje 200 let stare slike Splav meduze, na kateri je Théodore Géricault upodobil tragedijo brodolomcev. Pretresljivo delo francoskega slikarja je postalo simbol klica trpečih in prizadetih. Tudi Bogdan Čobal s serijo Splav meduze trka na vest sodobne družbe.
Umetnik veliko pozornosti namenja povezovanju med slikami, razstaviščem in obiskovalci ter svoje razstave vedno zasnuje sam. To serijo je oblikoval kot pripoved o stiski beguncev.
"Čobal je s ciklom Splav meduze trajno upodobil tragedije sodobnega časa. V likovnem načinu je ohranil značilni rokopis, tudi z nanosi barvnih plasti, s premišljenimi geometrijskimi vzorci in modrino", je v spremnem besedilu med drugim zapisala kuratorka razstave Milena Zlatar.
Razstavo slik v Mariboru dopolnjuje 18-minutni video, katerega izhodišče so Čobalove slike, ki jih je umetnik nadgradil z dokumentarnimi fotografijami beguncev v čolnih z medmrežja. Razstavo Splav meduze Bogdana Čobala si v Mariboru lahko ogledamo še do 20. avgusta.
Pred neposrednim prenosom 4. koncerta Sozvočje svetov bomo predvajali pogovor s Kajo Cajhen, magistro umetnostne zgodovine in francistike, ki v Narodni galeriji deluje na področju izobraževanja, animacije in dokumentacije. Njeno predavanje nosi naslov Večna lepota in nas popelje v svet romantične krajine ter k enemu njenih osrednjih predstavnikov Casparju Davidu Friedrichu. S Kajo Cajhen se je pogovarjala Katja Ogrin.
17 min • 21. 01. 2026
Silvestrovanje na Programu Ars je bilo letos vse prej kot nedolžno. Poslušalce je pričakal večer, poln skrivnosti, indicev, spletk in nerazrešenih ugank, ki so jih prispevali sodelavci programa Ars v uredništvih igranega programa, kulture in resne glasbe. Programske ure smo prepletli z napeto in privlačno glasbo ter voščili priljubljenih znanih glasov, ki redno gostujejo v naših oddajah. Gostiteljica Silvestrskega večera na ARSu je bila Mateja Perpar.
280 min • 01. 01. 2026
Na božični oziroma na sveti večer, ko se po ljudski modrosti nebo dotakne zemlje … ko se noč spreminja v dan, tema v svetlobo, bomo v posebni oddaji gostili arheologa in glasbenika Janeza Jocifa. Kot pravi sam, mu sladkobna glasba, ki doni z ulic veselega decembra in poje o zimi, snegu, lučkah in romantiki, ni blizu. Rad se vrača k izvoru, k pristnemu, starodavnemu izročilu … hodi po obronkih poti, ki vodijo k drobcem rokopisov, starim glasbilom, upodobljenim na freskah cerkva, h glasbi, ki se je ohranila in nam priča o davnih časih, ko so ljudje morda veliko bolj kot danes vanjo znali prelivati svoja resnična občutja.
79 min • 24. 12. 2025
Ples, umetnost gibanja, nas spremlja že od nekdaj. Prve upodobitve plesa imajo obredno vlogo, skozi srednji vek so bile povezane tudi z verskimi temami. Z družbenim razvojem se je spreminjala tudi vloga plesa. V baroku, ki je slavil dinamiko in gibanje, je ples postal simbol elegance in družbenega statusa. V 19. stoletju se je plesno središče Evrope preselilo na Dunaj. Saloni in kavarne so postali živahna plesna prizorišča. Dunajski valček, ki je nastal iz nemškega ljudskega plesa, je s svojim vrtinčenjem in hitrim ritmom osvojil ves svet. Postal je več kot le plesna forma; postal je kulturni simbol Dunaja, ki ga lahko prepoznamo tudi v secesijski umetnosti, kjer so umetniki z vrtinčastimi, fluidnimi vzorci posredno ujeli duha valčka.
26 min • 16. 12. 2025
Predavanje dr. Katre Meke ponuja vpogled v slikovito podobo beneškega slikarstva 18. stoletja, ko umetnost doživlja svoj drugi preporod. Gre za paradoksalno obdobje, ki po eni strani pomeni zaton politične moči Serenissime s padcem republike leta 1797, po drugi pa izjemen razcvet umetnosti, ki so ga zaznamovali Giambattista Tiepolo, Sebastiano Ricci, Rosalba Carriera in drugi. Vrhunska dela beneških mojstrov so v tem času pomembno zaznamovala tudi prostor današnje Republike Slovenije, razdeljen med Beneško republiko in habsburškimi deželami.
26 min • 12. 11. 2025
