Iskanje
Reči so rumene, zelene, rdeče. Lahko so pri miru ali vrteče. Nekatere so zvite v res čudne oblike. Lahko imajo črte, lahko imajo pike.
Kot smo že vajeni, se v gledališču srečujemo le še digitalno, tudi v spletni koprodukcijski predstavi Zavoda Emanat, Lutkovnega gledališča Ljubljana in berlinskega mladinskega gledališča FELD. Predstava o prepletenosti in soodvisnosti vsega okoli nas, ki sta jo režiserja, koreografa in izvajalca Jan Rozman in Julia Keren Turbahn naslovila Reči reči, najmlajšim s številnimi zastavljenimi vprašanji o živi in neživi materiji predstavi podnebni svet in poskuša na duhovit način spodbujati skrb za okolje. Več o stikih med človekom, okoljem in predmeti Magda Tušar, ki se je pogovarjala z Janom Rozmanom.
Reči so rumene, zelene, rdeče. Lahko so pri miru ali vrteče. Nekatere so zvite v res čudne oblike. Lahko imajo črte, lahko imajo pike.
Kot smo že vajeni, se v gledališču srečujemo le še digitalno, tudi v spletni koprodukcijski predstavi Zavoda Emanat, Lutkovnega gledališča Ljubljana in berlinskega mladinskega gledališča FELD. Predstava o prepletenosti in soodvisnosti vsega okoli nas, ki sta jo režiserja, koreografa in izvajalca Jan Rozman in Julia Keren Turbahn naslovila Reči reči, najmlajšim s številnimi zastavljenimi vprašanji o živi in neživi materiji predstavi podnebni svet in poskuša na duhovit način spodbujati skrb za okolje. Več o stikih med človekom, okoljem in predmeti Magda Tušar, ki se je pogovarjala z Janom Rozmanom.
Predavanje dr. Katre Meke ponuja vpogled v slikovito podobo beneškega slikarstva 18. stoletja, ko umetnost doživlja svoj drugi preporod. Gre za paradoksalno obdobje, ki po eni strani pomeni zaton politične moči Serenissime s padcem republike leta 1797, po drugi pa izjemen razcvet umetnosti, ki so ga zaznamovali Giambattista Tiepolo, Sebastiano Ricci, Rosalba Carriera in drugi. Vrhunska dela beneških mojstrov so v tem času pomembno zaznamovala tudi prostor današnje Republike Slovenije, razdeljen med Beneško republiko in habsburškimi deželami.
26 min • 12. 11. 2025
Ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni – 17. avgusta 1919 je namreč Prekmurje po določilih Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, Prekmurci pa so se s tem spet pridružili matičnemu narodu – se bomo spomnili enega izmed osrednjih pisateljev Prekmurja v 20. stoletju – Miška Kranjca. Rodil se je 15. septembra 1908 v Veliki Polani kot drugi od štirih otrok v kmečko-delavski družini, ki ni imela lastne zemlje. Po končani šoli v domačem kraju je bil sprejet v ljubljansko Marijanišče. Med letoma 1922–1930 se je šolal na klasični gimnaziji, po maturi je do leta 1934 študiral slavistiko na ljubljanski univerzi, vendar je študij zaradi literarne in družbeno-politične angažiranosti opustil in se vrnil v Prekmurje. To je obdobje njegovih prvih literarnih objav in uspehov. Ob začetku druge svetovne vojne je bil kot član okrožnega narodnoosvobodilnega odbora za Prekmurje med organizatorji odpora proti okupatorju. Oktobra 1944 je odšel v partizane v Savinjsko dolino, od tam pa na osvobojeno ozemlje v Belo krajino.
39 min • 16. 08. 2025
Vsebine Programa Ars
31 min • 17. 05. 2025
V Karlovih Varih na Češkem se je končal eden izmed najstarejših evropskih filmskih festivalov, na letošnji 58. festivalski ediciji je kristalni globus za najboljši film prejel britanski dokumentarni film z naslovom Nenaden uvid v globlje stvari režiserja Marka Cousinsa. V Aninem dvoru v Rogaški Slatini so v petek podelili Stritarjevo nagrado za mladega in obetavnega kritika ali kritičarko, prejela jo je Petra Koršič. V Cankarjevem domu se bo mogoče udeležiti opere Trubadur Giuseppa Verdija, letos pa mineva tudi 20. let festivala Animateka, ki jo bodo danes zvečer na stopnišču Mestne hiše proslavili s projekcijo izbranih zmagovalnih filmov iz preteklosti.
18 min • 08. 07. 2024
Vsebine Programa Ars
37 min • 16. 05. 2024
