Iskanje
Dobitnika nagrade za najboljši prvenec in nagrade Radojke Vrančič za mlado prevajalko.
Komisija v sestavi Diana Pungeršič, Žiga Rus in Veronika Šoster je za nagrado za najboljši prvenec poleg romana Agni Boruta Kraševca nominirala še štiri dela: Plavalca Sergeja Curanovića; roko razjé Vesne Liponik; Rane rane Anje Novak - Anjute in Norci pomorci Goroslava Vukšića – Goga. Borut Kraševec jih je z romanom Agni prepričal, ker ta
"izpisan z literarno veščino, široko razgledanostjo po kulturni krajini in tankim posluhom za arhetipsko, neizprosno zavrta naravnost v (nepriznani) živec civilizacije".
Lari Unuk pa je komisija pri Društvu slovenskih književnih prevajalcev podelila nagrado Radojke Vrančič za sklop štirih romanov, ki so izšli v zadnjih dveh letih, in sicer sodobnih novogrških avtorjev (Ilias Venezis, Makis Citas, Kalia Papadaki, Mirto Azina Hronidi). Oba prevajalca podrobneje predstavljamo v Literarni matineji.
Literarna matineja, 25. 11.
36. SKS: Borut Kraševec in Lara Unuk
Dobitnika nagrade za najboljši prvenec in nagrade Radojke Vrančič za mlado prevajalko.
Komisija v sestavi Diana Pungeršič, Žiga Rus in Veronika Šoster je za nagrado za najboljši prvenec poleg romana Agni Boruta Kraševca nominirala še štiri dela: Plavalca Sergeja Curanovića; roko razjé Vesne Liponik; Rane rane Anje Novak - Anjute in Norci pomorci Goroslava Vukšića – Goga. Borut Kraševec jih je z romanom Agni prepričal, ker ta
"izpisan z literarno veščino, široko razgledanostjo po kulturni krajini in tankim posluhom za arhetipsko, neizprosno zavrta naravnost v (nepriznani) živec civilizacije".
Lari Unuk pa je komisija pri Društvu slovenskih književnih prevajalcev podelila nagrado Radojke Vrančič za sklop štirih romanov, ki so izšli v zadnjih dveh letih, in sicer sodobnih novogrških avtorjev (Ilias Venezis, Makis Citas, Kalia Papadaki, Mirto Azina Hronidi). Oba prevajalca podrobneje predstavljamo v Literarni matineji.
Literarna matineja, 25. 11.
36. SKS: Borut Kraševec in Lara Unuk
Pred neposrednim prenosom 4. koncerta Sozvočje svetov bomo predvajali pogovor s Kajo Cajhen, magistro umetnostne zgodovine in francistike, ki v Narodni galeriji deluje na področju izobraževanja, animacije in dokumentacije. Njeno predavanje nosi naslov Večna lepota in nas popelje v svet romantične krajine ter k enemu njenih osrednjih predstavnikov Casparju Davidu Friedrichu. S Kajo Cajhen se je pogovarjala Katja Ogrin.
17 min • 21. 01. 2026
Silvestrovanje na Programu Ars je bilo letos vse prej kot nedolžno. Poslušalce je pričakal večer, poln skrivnosti, indicev, spletk in nerazrešenih ugank, ki so jih prispevali sodelavci programa Ars v uredništvih igranega programa, kulture in resne glasbe. Programske ure smo prepletli z napeto in privlačno glasbo ter voščili priljubljenih znanih glasov, ki redno gostujejo v naših oddajah. Gostiteljica Silvestrskega večera na ARSu je bila Mateja Perpar.
280 min • 01. 01. 2026
Na božični oziroma na sveti večer, ko se po ljudski modrosti nebo dotakne zemlje … ko se noč spreminja v dan, tema v svetlobo, bomo v posebni oddaji gostili arheologa in glasbenika Janeza Jocifa. Kot pravi sam, mu sladkobna glasba, ki doni z ulic veselega decembra in poje o zimi, snegu, lučkah in romantiki, ni blizu. Rad se vrača k izvoru, k pristnemu, starodavnemu izročilu … hodi po obronkih poti, ki vodijo k drobcem rokopisov, starim glasbilom, upodobljenim na freskah cerkva, h glasbi, ki se je ohranila in nam priča o davnih časih, ko so ljudje morda veliko bolj kot danes vanjo znali prelivati svoja resnična občutja.
79 min • 24. 12. 2025
Ples, umetnost gibanja, nas spremlja že od nekdaj. Prve upodobitve plesa imajo obredno vlogo, skozi srednji vek so bile povezane tudi z verskimi temami. Z družbenim razvojem se je spreminjala tudi vloga plesa. V baroku, ki je slavil dinamiko in gibanje, je ples postal simbol elegance in družbenega statusa. V 19. stoletju se je plesno središče Evrope preselilo na Dunaj. Saloni in kavarne so postali živahna plesna prizorišča. Dunajski valček, ki je nastal iz nemškega ljudskega plesa, je s svojim vrtinčenjem in hitrim ritmom osvojil ves svet. Postal je več kot le plesna forma; postal je kulturni simbol Dunaja, ki ga lahko prepoznamo tudi v secesijski umetnosti, kjer so umetniki z vrtinčastimi, fluidnimi vzorci posredno ujeli duha valčka.
26 min • 16. 12. 2025
Predavanje dr. Katre Meke ponuja vpogled v slikovito podobo beneškega slikarstva 18. stoletja, ko umetnost doživlja svoj drugi preporod. Gre za paradoksalno obdobje, ki po eni strani pomeni zaton politične moči Serenissime s padcem republike leta 1797, po drugi pa izjemen razcvet umetnosti, ki so ga zaznamovali Giambattista Tiepolo, Sebastiano Ricci, Rosalba Carriera in drugi. Vrhunska dela beneških mojstrov so v tem času pomembno zaznamovala tudi prostor današnje Republike Slovenije, razdeljen med Beneško republiko in habsburškimi deželami.
26 min • 12. 11. 2025
