Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.
Ars

Arsovo domače branje

2 min 06. 04. 2020

00:00 / 2:00
10
10
Ars

Arsovo domače branje

2 min 06. 04. 2020

Opis epizode

Pogovor z urednikom Vladom Motnikarjem.

Arsovo domače branje: izbrana dela iz svetovne in domače književnosti v radijskih literarnih večerih za srednješolce.

Na 3. programu Radia Slovenija, programu Ars, v sklopu literarnih večerov Oh, literatura – O, literatura! že tretje leto spremljamo srednješolsko domače branje. Izpostavljamo najpomembnejše literarne vsebine srednješolskega pouka književnosti. V šolskem letu 2019/2020 smo se posvetili tretjemu letniku.

Zamisel je zrasla iz literarnih večerov, ki jih v uredništvu za kulturo že dobrih dvajset let pripravljajo ob maturi. Oddaje lahko poiščete na Arsovi spletni strani, nekaj smo jih tudi pripeli na dno novice. Več o njih pa je povedal njihov urednik Vlado Motnikar.

Za začetek: kakšen je namen literarnih večerov iz cikla Arsovega domačega branja?

Literarni večeri iz cikla Arsovega domačega branja, poimenovali smo jih Oh, literatura – O, literatura!, so namenjeni v prvi vrsti dijakom, a tudi profesorjem slovenščine in pravzaprav vsem ljubiteljem literature, saj gre za literarno klasiko, ki je vedno aktualna in vedno dragocena za vse poslušalce. Oddaje se ujemajo s šolskim kurikulum in vsebujejo tudi razlage, ki povezujejo odlomke iz izbranih del.

Kako nastajajo posamezne oddaje in kdo jih ustvarja?
Literarni večeri so pravzaprav iz dveh virov. En bogat vir je radijski arhiv: v njem je na primer literarni večer o Sofoklejevih dramah, ki ga je pripravil profesor Kajetan Gantar, in je bil tudi pripravljen na način, da je primeren za srednješolsko rabo. Sicer pa nove oddaje pripravljajo profesorji in profesorice slovenščine s slovenskih gimnazij, in to iz vse Slovenije: Ljubljane, Maribora, Ljutomera, Škofje Loke, Kamnika …

Ali te oddaje lahko nadomestijo učiteljevo razlago pri pouku?

Oddaje so zamišljene kot pomoč učiteljem oziroma profesorjem in profesoricam, ne pa kot nadomestilo. Oddaje so sicer dolge okoli 40 minut in so primerne tudi za rabo pri šolski uri, poudarek pa je na izbranih literarnih odlomkih, se pravi na estetskem vtisu, ki ga dobi poslušalec. Namreč, vse odlomke interpretirajo dramski igralci in igralke, spremno besedo, ki jo pripravijo profesorji, pa berejo radijski napovedovalci in napovedovalke. Oddaje so torej v pomoč, ne dajejo vseh odgovorov, profesorji pa seveda samostojno razlagajo svojo snov.

In še za konec, v čem je njihova glavna prednost?

Prednost je prav v umetniškem vtisu. Gre za vrhunska umetniška besedila, pripravljena na radijski način. Trenutne razmere bodo morda vplivale na pripravo katere izmed naslednjih oddaj, v tem času pa lahko prisluhnete že nastalim, najdete jih na spletni strani Oh, literatura – O, literatura!.

ARS

Pogovor z urednikom Vladom Motnikarjem.

Arsovo domače branje: izbrana dela iz svetovne in domače književnosti v radijskih literarnih večerih za srednješolce.

Na 3. programu Radia Slovenija, programu Ars, v sklopu literarnih večerov Oh, literatura – O, literatura! že tretje leto spremljamo srednješolsko domače branje. Izpostavljamo najpomembnejše literarne vsebine srednješolskega pouka književnosti. V šolskem letu 2019/2020 smo se posvetili tretjemu letniku.

Zamisel je zrasla iz literarnih večerov, ki jih v uredništvu za kulturo že dobrih dvajset let pripravljajo ob maturi. Oddaje lahko poiščete na Arsovi spletni strani, nekaj smo jih tudi pripeli na dno novice. Več o njih pa je povedal njihov urednik Vlado Motnikar.

Za začetek: kakšen je namen literarnih večerov iz cikla Arsovega domačega branja?

Literarni večeri iz cikla Arsovega domačega branja, poimenovali smo jih Oh, literatura – O, literatura!, so namenjeni v prvi vrsti dijakom, a tudi profesorjem slovenščine in pravzaprav vsem ljubiteljem literature, saj gre za literarno klasiko, ki je vedno aktualna in vedno dragocena za vse poslušalce. Oddaje se ujemajo s šolskim kurikulum in vsebujejo tudi razlage, ki povezujejo odlomke iz izbranih del.

Kako nastajajo posamezne oddaje in kdo jih ustvarja?
Literarni večeri so pravzaprav iz dveh virov. En bogat vir je radijski arhiv: v njem je na primer literarni večer o Sofoklejevih dramah, ki ga je pripravil profesor Kajetan Gantar, in je bil tudi pripravljen na način, da je primeren za srednješolsko rabo. Sicer pa nove oddaje pripravljajo profesorji in profesorice slovenščine s slovenskih gimnazij, in to iz vse Slovenije: Ljubljane, Maribora, Ljutomera, Škofje Loke, Kamnika …

Ali te oddaje lahko nadomestijo učiteljevo razlago pri pouku?

Oddaje so zamišljene kot pomoč učiteljem oziroma profesorjem in profesoricam, ne pa kot nadomestilo. Oddaje so sicer dolge okoli 40 minut in so primerne tudi za rabo pri šolski uri, poudarek pa je na izbranih literarnih odlomkih, se pravi na estetskem vtisu, ki ga dobi poslušalec. Namreč, vse odlomke interpretirajo dramski igralci in igralke, spremno besedo, ki jo pripravijo profesorji, pa berejo radijski napovedovalci in napovedovalke. Oddaje so torej v pomoč, ne dajejo vseh odgovorov, profesorji pa seveda samostojno razlagajo svojo snov.

In še za konec, v čem je njihova glavna prednost?

Prednost je prav v umetniškem vtisu. Gre za vrhunska umetniška besedila, pripravljena na radijski način. Trenutne razmere bodo morda vplivale na pripravo katere izmed naslednjih oddaj, v tem času pa lahko prisluhnete že nastalim, najdete jih na spletni strani Oh, literatura – O, literatura!.

ARS
Prikaži več Prikaži manj

Epizode

Predkoncertni pogovor - Večna lepota

Pred neposrednim prenosom 4. koncerta Sozvočje svetov bomo predvajali pogovor s Kajo Cajhen, magistro umetnostne zgodovine in francistike, ki v Narodni galeriji deluje na področju izobraževanja, animacije in dokumentacije. Njeno predavanje nosi naslov Večna lepota in nas popelje v svet romantične krajine ter k enemu njenih osrednjih predstavnikov Casparju Davidu Friedrichu. S Kajo Cajhen se je pogovarjala Katja Ogrin.

17 min 21. 01. 2026


Silvestrski večer

Silvestrovanje na Programu Ars je bilo letos vse prej kot nedolžno. Poslušalce je pričakal večer, poln skrivnosti, indicev, spletk in nerazrešenih ugank, ki so jih prispevali sodelavci programa Ars v uredništvih igranega programa, kulture in resne glasbe. Programske ure smo prepletli z napeto in privlačno glasbo ter voščili priljubljenih znanih glasov, ki redno gostujejo v naših oddajah. Gostiteljica Silvestrskega večera na ARSu je bila Mateja Perpar.

280 min 01. 01. 2026


O božiču - Z Janezom Jocifom

Na božični oziroma na sveti večer, ko se po ljudski modrosti nebo dotakne zemlje … ko se noč spreminja v dan, tema v svetlobo, bomo v posebni oddaji gostili arheologa in glasbenika Janeza Jocifa. Kot pravi sam, mu sladkobna glasba, ki doni z ulic veselega decembra in poje o zimi, snegu, lučkah in romantiki, ni blizu. Rad se vrača k izvoru, k pristnemu, starodavnemu izročilu … hodi po obronkih poti, ki vodijo k drobcem rokopisov, starim glasbilom, upodobljenim na freskah cerkva, h glasbi, ki se je ohranila in nam priča o davnih časih, ko so ljudje morda veliko bolj kot danes vanjo znali prelivati svoja resnična občutja.

79 min 24. 12. 2025


Od rituala do dunajskega valčka

Ples, umetnost gibanja, nas spremlja že od nekdaj. Prve upodobitve plesa imajo obredno vlogo, skozi srednji vek so bile povezane tudi z verskimi temami. Z družbenim razvojem se je spreminjala tudi vloga plesa. V baroku, ki je slavil dinamiko in gibanje, je ples postal simbol elegance in družbenega statusa. V 19. stoletju se je plesno središče Evrope preselilo na Dunaj. Saloni in kavarne so postali živahna plesna prizorišča. Dunajski valček, ki je nastal iz nemškega ljudskega plesa, je s svojim vrtinčenjem in hitrim ritmom osvojil ves svet. Postal je več kot le plesna forma; postal je kulturni simbol Dunaja, ki ga lahko prepoznamo tudi v secesijski umetnosti, kjer so umetniki z vrtinčastimi, fluidnimi vzorci posredno ujeli duha valčka.

26 min 16. 12. 2025


Predkoncertni pogovor: Slikovita eleganca, drugi preporod beneškega slikarstva

Predavanje dr. Katre Meke ponuja vpogled v slikovito podobo beneškega slikarstva 18. stoletja, ko umetnost doživlja svoj drugi preporod. Gre za paradoksalno obdobje, ki po eni strani pomeni zaton politične moči Serenissime s padcem republike leta 1797, po drugi pa izjemen razcvet umetnosti, ki so ga zaznamovali Giambattista Tiepolo, Sebastiano Ricci, Rosalba Carriera in drugi. Vrhunska dela beneških mojstrov so v tem času pomembno zaznamovala tudi prostor današnje Republike Slovenije, razdeljen med Beneško republiko in habsburškimi deželami.

26 min 12. 11. 2025


RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt