Iskanje
Nastop Jate C z izvedbo dela Bibaret JC210120 v Studiu 26 Radia Slovenija
17. januarja radijske postaje Evroradijske skupine oživljajo idejo Roberta Fillioua, ki je 17. januarja leta 1963 izjavil, da se je umetnost rodila na ta dan pred natanko milijon leti, s tem pa je sprožil praznovanje rojstnega dne umetnosti po večni mreži vseh razpoložljivih medijev. Filliou je umrl leta 1987, čez nekaj let pa se je skupina umetnikov odločila negovati njegovo nenavadno gesto. To mreženje ustvarjalcev in mislecev opozarja na zavedanje, da je umetnik del širšega delovanja tako umetniških kot drugih družbenih dejavnikov in akterjev. Ideal, ki ga zasledujejo je širjenje umetniške misli in spodbujanje domišljije v družbo, med ljudi, v njihova vsakodnevna življenja. Fillioujevo zamisel pretakanja umetnosti v življenje je v zadnjem času prevzela tudi Evroradijska skupina radiofonskih umetnikov Ars acustica, ki s praznikom umetnikov slavi tudi zvok in radijsko transmisijo zvoka. Vsaka sodelujoča radijska postaja pripravi svoje 20-minutno radiofonsko rojstnodnevno darilo. Evroradio prenose teh zvočnih daril posreduje na dveh satelitskih kanalih, končno podobo pa vsak radijski program oblikuje z miksanjem zvočnih sledi z dveh kanalov.
Program Ars letos se je letos povezal z Zavodom cona, ki bo v izvedbi Jate C predstavil delo Bibaret JC210120.
Jata C želi v delu Bibaret JC210120 preseči zamejeno družbeno in ekonomsko dojemanje insektov. Izpostaviti in ozavestiti pomen insektov znotraj posameznih ekosistemov, obenem pa pokukati tudi izven znanstvenih okvirjev.
Umetniki_ce želijo v svojem delu na humoren način preplesti znanstvena dognanja in okoljevarstvena dejstva z družbenimi dogmami. V svojem performansu bodo prisluškovali bitjem, ki premorejo popolno preobrazbo telesa in sobivajo v soodvisnosti z drugimi vrstami. Preko slušne zaznave bodo poskušali vpeljati svoj lastni, umetniški uvid v obliki spekulativne misli in ustvarjalnosti na temo bližnjega sobivanja z žuželkami in členonožci.
K sodelovanju je skupina pritegnila znanstvenika dr. Tomija Trilarja, priznanega strokovnjaka za nevretenčarje in bioakustiko, vodjo kustodiata za nevretenčarje, ki upravlja nacionalno zbirko živalskih zvokov iz Slovenskega Prirodoslovnega muzeja. Biolog je umetnikom posredoval zvoke izbranih insektov iz obširne zbirke in z njimi sodeloval v času vsebinske zasnove dela. Bibaret JC210120 je tako zasnovan na bioakustičnih zvokih, ki so jih prispevali sami umetniki in Slovenski arhiv živalskih zvokov, zanj dr. Tomi Trilar.
O umetnicah_kih:
Jata C združuje interesno povezane umetnice in umetnike, ki želijo raziskovati znotraj biakustike in zvočne ekologije. Preko zvočne zaznave združujejo okoljevarstvene in družbene teme. Ob tem se poslužujejo tako zapisa realnega stanja sveta kot spekulativne projekcije. Jata C so: beeplip, OR poiesis, Boštjan Perovšek, Bojana Šaljić Podešva in Brane Zorman.
beepblip [Ida Hiršenfelder] je zvočna umetnica in arhivistka. Komponira potopitvene psihogeografske zvočne krajine z uporabo analogne elektronike, naredi-sama modularnih sintetizatorjev zvoka, terenskih posnetkov in računalniške manipulacije. Zanima jo bioakustika, eksperimantalna in mikrotonalna glasba. Leta 2019 je pri založbi Kamizdat izšel njen album.
OR poiesis je umetnica in raziskovalka na področju zvoka in slušne percepcije ter poetičnega performansa. Besedo razširja v sonornih sferah časprostor poezije. Ob vseh digitalnih razsežnostih ji je središčna fizična prisotnost telesa.
Boštjan Perovšek, glasbenik, skladatelj in oblikovalec zvoka, sklada eksperimentalno elektroakustično glasbo. Njegova posebnost je ustvarjanje bioakustične glasbe, ki temelji na zvokih živali, posebej žuželk. Igra tudi s skupino SAETA, ustvarja tudi glasbo za film, gledališče, performanse in multimedijske instalacije ter zvočne krajine za muzeje in galerije.
Bojana Šaljić Podešva se kot skladateljica v svojem delu največ posveča raziskovanju zvoka kot entite, ki vpliva na poslušalca fizično in vsebinsko; tako se njena glasba razpenja med popolno abstrakcijo in kompleksnimi semantičnimi govoricami. Prejela je več nagrad za koncertna dela, scensko in filmsko glasbo.
Brane Zorman je skladatelj, zvočni in intermedijski umetnik, zvočni manipulator, producent in kurator. Zvočna dela komponira za gledališke, intermedijske in plesne predstave. Elektronsko akustične solo skladbe in improvizacije z domačimi in tujimi umetniki izvaja v prostorskem zvoku. V odnosu do zvoka in prostora razvija različne strategije, tehnike, dinamične in interaktivne module, snema in reintrepetira zvočne krajine, in z uporabo sofisticiranih orodij kreira elektronske in akustične zvočne skulpture.
Če bi se nam radi pridružili, se oglasite v petek 17. 1. 2020 na radijski recepciji najpozneje do 22.30.
Povezava do spletne strani Rojstnega dneva umenosti in seznama sodelujočih radijskih postaj.
Nastop Jate C z izvedbo dela Bibaret JC210120 v Studiu 26 Radia Slovenija
17. januarja radijske postaje Evroradijske skupine oživljajo idejo Roberta Fillioua, ki je 17. januarja leta 1963 izjavil, da se je umetnost rodila na ta dan pred natanko milijon leti, s tem pa je sprožil praznovanje rojstnega dne umetnosti po večni mreži vseh razpoložljivih medijev. Filliou je umrl leta 1987, čez nekaj let pa se je skupina umetnikov odločila negovati njegovo nenavadno gesto. To mreženje ustvarjalcev in mislecev opozarja na zavedanje, da je umetnik del širšega delovanja tako umetniških kot drugih družbenih dejavnikov in akterjev. Ideal, ki ga zasledujejo je širjenje umetniške misli in spodbujanje domišljije v družbo, med ljudi, v njihova vsakodnevna življenja. Fillioujevo zamisel pretakanja umetnosti v življenje je v zadnjem času prevzela tudi Evroradijska skupina radiofonskih umetnikov Ars acustica, ki s praznikom umetnikov slavi tudi zvok in radijsko transmisijo zvoka. Vsaka sodelujoča radijska postaja pripravi svoje 20-minutno radiofonsko rojstnodnevno darilo. Evroradio prenose teh zvočnih daril posreduje na dveh satelitskih kanalih, končno podobo pa vsak radijski program oblikuje z miksanjem zvočnih sledi z dveh kanalov.
Program Ars letos se je letos povezal z Zavodom cona, ki bo v izvedbi Jate C predstavil delo Bibaret JC210120.
Jata C želi v delu Bibaret JC210120 preseči zamejeno družbeno in ekonomsko dojemanje insektov. Izpostaviti in ozavestiti pomen insektov znotraj posameznih ekosistemov, obenem pa pokukati tudi izven znanstvenih okvirjev.
Umetniki_ce želijo v svojem delu na humoren način preplesti znanstvena dognanja in okoljevarstvena dejstva z družbenimi dogmami. V svojem performansu bodo prisluškovali bitjem, ki premorejo popolno preobrazbo telesa in sobivajo v soodvisnosti z drugimi vrstami. Preko slušne zaznave bodo poskušali vpeljati svoj lastni, umetniški uvid v obliki spekulativne misli in ustvarjalnosti na temo bližnjega sobivanja z žuželkami in členonožci.
K sodelovanju je skupina pritegnila znanstvenika dr. Tomija Trilarja, priznanega strokovnjaka za nevretenčarje in bioakustiko, vodjo kustodiata za nevretenčarje, ki upravlja nacionalno zbirko živalskih zvokov iz Slovenskega Prirodoslovnega muzeja. Biolog je umetnikom posredoval zvoke izbranih insektov iz obširne zbirke in z njimi sodeloval v času vsebinske zasnove dela. Bibaret JC210120 je tako zasnovan na bioakustičnih zvokih, ki so jih prispevali sami umetniki in Slovenski arhiv živalskih zvokov, zanj dr. Tomi Trilar.
O umetnicah_kih:
Jata C združuje interesno povezane umetnice in umetnike, ki želijo raziskovati znotraj biakustike in zvočne ekologije. Preko zvočne zaznave združujejo okoljevarstvene in družbene teme. Ob tem se poslužujejo tako zapisa realnega stanja sveta kot spekulativne projekcije. Jata C so: beeplip, OR poiesis, Boštjan Perovšek, Bojana Šaljić Podešva in Brane Zorman.
beepblip [Ida Hiršenfelder] je zvočna umetnica in arhivistka. Komponira potopitvene psihogeografske zvočne krajine z uporabo analogne elektronike, naredi-sama modularnih sintetizatorjev zvoka, terenskih posnetkov in računalniške manipulacije. Zanima jo bioakustika, eksperimantalna in mikrotonalna glasba. Leta 2019 je pri založbi Kamizdat izšel njen album.
OR poiesis je umetnica in raziskovalka na področju zvoka in slušne percepcije ter poetičnega performansa. Besedo razširja v sonornih sferah časprostor poezije. Ob vseh digitalnih razsežnostih ji je središčna fizična prisotnost telesa.
Boštjan Perovšek, glasbenik, skladatelj in oblikovalec zvoka, sklada eksperimentalno elektroakustično glasbo. Njegova posebnost je ustvarjanje bioakustične glasbe, ki temelji na zvokih živali, posebej žuželk. Igra tudi s skupino SAETA, ustvarja tudi glasbo za film, gledališče, performanse in multimedijske instalacije ter zvočne krajine za muzeje in galerije.
Bojana Šaljić Podešva se kot skladateljica v svojem delu največ posveča raziskovanju zvoka kot entite, ki vpliva na poslušalca fizično in vsebinsko; tako se njena glasba razpenja med popolno abstrakcijo in kompleksnimi semantičnimi govoricami. Prejela je več nagrad za koncertna dela, scensko in filmsko glasbo.
Brane Zorman je skladatelj, zvočni in intermedijski umetnik, zvočni manipulator, producent in kurator. Zvočna dela komponira za gledališke, intermedijske in plesne predstave. Elektronsko akustične solo skladbe in improvizacije z domačimi in tujimi umetniki izvaja v prostorskem zvoku. V odnosu do zvoka in prostora razvija različne strategije, tehnike, dinamične in interaktivne module, snema in reintrepetira zvočne krajine, in z uporabo sofisticiranih orodij kreira elektronske in akustične zvočne skulpture.
Če bi se nam radi pridružili, se oglasite v petek 17. 1. 2020 na radijski recepciji najpozneje do 22.30.
Povezava do spletne strani Rojstnega dneva umenosti in seznama sodelujočih radijskih postaj.
Pred neposrednim prenosom 4. koncerta Sozvočje svetov bomo predvajali pogovor s Kajo Cajhen, magistro umetnostne zgodovine in francistike, ki v Narodni galeriji deluje na področju izobraževanja, animacije in dokumentacije. Njeno predavanje nosi naslov Večna lepota in nas popelje v svet romantične krajine ter k enemu njenih osrednjih predstavnikov Casparju Davidu Friedrichu. S Kajo Cajhen se je pogovarjala Katja Ogrin.
17 min • 21. 01. 2026
Silvestrovanje na Programu Ars je bilo letos vse prej kot nedolžno. Poslušalce je pričakal večer, poln skrivnosti, indicev, spletk in nerazrešenih ugank, ki so jih prispevali sodelavci programa Ars v uredništvih igranega programa, kulture in resne glasbe. Programske ure smo prepletli z napeto in privlačno glasbo ter voščili priljubljenih znanih glasov, ki redno gostujejo v naših oddajah. Gostiteljica Silvestrskega večera na ARSu je bila Mateja Perpar.
280 min • 01. 01. 2026
Na božični oziroma na sveti večer, ko se po ljudski modrosti nebo dotakne zemlje … ko se noč spreminja v dan, tema v svetlobo, bomo v posebni oddaji gostili arheologa in glasbenika Janeza Jocifa. Kot pravi sam, mu sladkobna glasba, ki doni z ulic veselega decembra in poje o zimi, snegu, lučkah in romantiki, ni blizu. Rad se vrača k izvoru, k pristnemu, starodavnemu izročilu … hodi po obronkih poti, ki vodijo k drobcem rokopisov, starim glasbilom, upodobljenim na freskah cerkva, h glasbi, ki se je ohranila in nam priča o davnih časih, ko so ljudje morda veliko bolj kot danes vanjo znali prelivati svoja resnična občutja.
79 min • 24. 12. 2025
Ples, umetnost gibanja, nas spremlja že od nekdaj. Prve upodobitve plesa imajo obredno vlogo, skozi srednji vek so bile povezane tudi z verskimi temami. Z družbenim razvojem se je spreminjala tudi vloga plesa. V baroku, ki je slavil dinamiko in gibanje, je ples postal simbol elegance in družbenega statusa. V 19. stoletju se je plesno središče Evrope preselilo na Dunaj. Saloni in kavarne so postali živahna plesna prizorišča. Dunajski valček, ki je nastal iz nemškega ljudskega plesa, je s svojim vrtinčenjem in hitrim ritmom osvojil ves svet. Postal je več kot le plesna forma; postal je kulturni simbol Dunaja, ki ga lahko prepoznamo tudi v secesijski umetnosti, kjer so umetniki z vrtinčastimi, fluidnimi vzorci posredno ujeli duha valčka.
26 min • 16. 12. 2025
Predavanje dr. Katre Meke ponuja vpogled v slikovito podobo beneškega slikarstva 18. stoletja, ko umetnost doživlja svoj drugi preporod. Gre za paradoksalno obdobje, ki po eni strani pomeni zaton politične moči Serenissime s padcem republike leta 1797, po drugi pa izjemen razcvet umetnosti, ki so ga zaznamovali Giambattista Tiepolo, Sebastiano Ricci, Rosalba Carriera in drugi. Vrhunska dela beneških mojstrov so v tem času pomembno zaznamovala tudi prostor današnje Republike Slovenije, razdeljen med Beneško republiko in habsburškimi deželami.
26 min • 12. 11. 2025
