Iskanje
35 min • 15. 09. 2025
Zakaj je delavski razred, ki je bil v Franciji na sredini preteklega stoletja ena najbolj mobiliziranih družbenih skupin v državi, v zadnjih desetletjih skoraj povsem izginil iz javnih razprav in zakaj bi morala starost, ki je pogosto spregledana tema, postati politična kategorija? Odgovore na ti in tudi druga vprašanja smo iskali pri Didierju Eribonu, francoskem sociologu in filozofu, ki je bil častni gost letošnjega novogoriškega festivala Mesto knjige. Eribon je avtor številnih knjig, v slovenščini pa lahko v prevodu Iztoka Ilca prebiramo njegovi knjigi Vrnitev v Reims (Založba *cf., 2022), ter Življenje, starost in smrt navadne delavke (Založba *cf., 2025), v katerih prek osebnih in socioloških premislekov piše o svoji družini.
Zakaj je delavski razred, ki je bil v Franciji na sredini preteklega stoletja ena najbolj mobiliziranih družbenih skupin v državi, v zadnjih desetletjih skoraj povsem izginil iz javnih razprav in zakaj bi morala starost, ki je pogosto spregledana tema, postati politična kategorija? Odgovore na ti in tudi druga vprašanja smo iskali pri Didierju Eribonu, francoskem sociologu in filozofu, ki je bil častni gost letošnjega novogoriškega festivala Mesto knjige. Eribon je avtor številnih knjig, v slovenščini pa lahko v prevodu Iztoka Ilca prebiramo njegovi knjigi Vrnitev v Reims (Založba *cf., 2022), ter Življenje, starost in smrt navadne delavke (Založba *cf., 2025), v katerih prek osebnih in socioloških premislekov piše o svoji družini.
Kako o sebi in svojem ustvarjanju razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Kako vidijo slovensko družbo in svet? V oddaji Ars humana nastopata prejemnika Prešernovih nagrad za življenjsko delo – plesalka in koreografinja Mateja Bučar ter arhitekt in industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig, pa tudi nagrajenci Prešernovega sklada Gregor Božič, Jasmina Cibic, Ana Pepelnik, Petra Seliškar, Petra Strahovnik in Tina Vrbnjak. Glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Klara Otorepec, redakcija Staša Grahek. Urednik oddaje Gregor Podlogar.
53 min • 02. 02. 2026
Kako je Stalina doživljal eden najvidnejših jugoslovanskih politikov, sicer tudi pisatelj in prevajalec Milovan Đilas v delu Srečanja s Stalinom (1962, slovenski prevod 2025, Beletrina), kaj je bilo za ta srečanja značilno in kako na Đilasovo pisanje ter tega sovjetskega voditelja gledamo danes? O tem v pogovoru z gostoma. Sodelujeta zgodovinar prof. dr. Božo Repe in nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve Miha Lampreht. Na sliki del grafike z naslovnice slovenske izdaje knjige Srečanja s Stalinom Milovana Đilasa, Beletrina, 2025.
54 min • 26. 01. 2026
Zakaj svetu vlada kaos, zakaj politika ne temelji več na dejstvih, temveč na pristnosti politikov in zakaj razpada družbeno tkivo? To je le nekaj vprašanj, s katerimi se spopada Slavoj Žižek v delu Nebesa v razsulu (prevedel Igor Harb, Cankarjeva založba 2025), zbirki esejev, ki je v angleškem originalu izšla leta 2021. Z njegovimi mislimi in besedili ter komentarji dr. Petra Klepca predstavljamo to delo ter s tem podajamo tudi nekaj premišljevanj o današnji družbi, politiki, dojemanju sveta, skratka, vsem tem, kar nas zdaj zadeva. Foto: Slavoj Žižek na predstavitev knjige Nebesa v razsulu v Cankarjev dom novembra 2025; avtor fotografije Gregor Podlogar/RTVSLO
54 min • 19. 01. 2026
"Sodobna umetnost v svojih različnih oblikah se ne nanaša toliko na modernizem kot na umetnost zgodovinskih avantgard z njihovim mešanjem žanrov, tehnik, postopkov in različnih sfer življenja, ki segajo od znanosti do politike, " je v knjigi Estetika in politika modernizma (2009, Študentska založba) zapisal nedavno preminuli prof. dr. Aleš Erjavec. Erjavec je pustil močan pečat znotraj polja estetike in filozofije umetnosti tako pri nas kot v mednarodnem prostoru. Med drugim se je ukvarjal z avantgardami, sodobno umetnostjo, modernizmom in postmodernizmom. V svojih razmišljanjih je izhajal predvsem iz kritične teorije, hkrati pa se naslanjal tudi na sodobno filozofsko misel. Poleg teoretskih raziskav, pa je bil Erjavec zavezan tudi pedagoškemu delu, od leta 2000 je bil redni profesor za estetiko na ljubljanski Filozofski fakulteti in pobudnik ustanovitve Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je med letoma 2002 in 2012 vodil oddelek za kulturne študije. V spomin na njegovo delo ponavljamo pogovor, ki ga je z njim leta 2009 ob izidu njegovega omenjenega dela pripravil Aljaž Kovač.
50 min • 12. 01. 2026
Z dr. Katjo Mihurko, profesorico na Univerzi v Novi Gorici, kjer vodi Raziskovalni center za humanistiko, avtorico več monografij, med katerimi je tudi Drzno drugačna: Zofka Kveder in podobe ženskosti, ter urednico zbranih del Zofke Kveder se o pisateljici Zofki Kveder pogovarja Staša Grahek. Ton in montaža Vjekoslav Mikez. Urednik oddaje Gregor Podlogar.
45 min • 05. 01. 2026
