Podnebna kriza se je umaknila vojnim in gospodarskim temam, a še vedno traja
Ledeniki se talijo hitreje kot kadar koli v zadnjih 5000 letih. Od vode z ledenikov in gora je odvisna milijarda in pol ljudi. Ob vsaki otoplitvi se pridelek zmanjša za deset odstotkov. Srhljivih dejstev je še veliko več. Mednarodna razstava v Galeriji Jakopič v Ljubljani z naslovom Taljenje. Podobe podnebnih sprememb, ki je nastala v sodelovanju z organizacijo Project Pressure, skozi dela sedemnajstih umetnikov in umetnic razkriva globalno razsežnost problema taljenja ledenikov s podobami pojavi iz več kot tridesetih držav in ozemelj ter poudarja, kako podnebna kriza vpliva na celoten planet.
"Skrajen primer podnebnih sprememb na ledenikih je tudi Triglavski ledenik. V dobrih sto letih je ostala tisočinka njegove mase. Po svetu ledeniki v zadnjih tridesetih letih izgubijo pol metra ledu na leto. V zadnjih letih, leta 2018 in 2019, je to povprečje en meter." – Gregor Vertačnik
Z ledeniki je enako kot s severnimi medvedi in drugimi karizmatičnimi vstami ali pojavi. Nekaj časa so ikona, potem jih ne opazimo več ali pa nočemo. Za človeštvo predstavljajo velik problem. Veliko večji, kot sta vojna v Ukrajini in vprašanje uvoza energentov. Prihodnost človeštva je skoraj povsem odvisna od tega, kdaj bo taljenje doseglo točko brez vrnitve. Pri tem je tragično, da lahko rešimo velike tehnološke in družbene izzive, a to ne bo imelo smisla, ker bo podnebna kriza do takrat popolnoma predrugačila svet.
"Lani se je talilna sezona na Grenlandiji začela pozno, potem pa je sredi avgusta na najvišje ležeči meteorološki postaji, približno 3200 metrov nad morsko gladino, prvič v zgodovini meritev deževalo. Tam je sicer poleti povprečna temperatura minus deset ali minus petnajst stopinj Celzija." – Gregor Vertačnik
O tem, zakaj je sploh še smiselno opozarjati na podnebje in ledenike v svetu vojne in uničenja, premišljuje direktor organizacije Project Pressure in kurator razstave Klaus Thymann. Najnovejše razmere na pomembnih ledenikih po svetu opisuje klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije Republike Slovenije za okolje. Spremembe severnoatlantskega toka zaradi taljenja ledu namreč za Evropo ne pomenijo dobrih novic.
"Zakaj nam je mar? Ljudje živimo na planetu Zemlja in če smo se odločili, da želimo prihodnjim generacijam zapustiti planet, na katerem bo mogoče živeti, potem preprosto moramo skrbeti zanj. Če mislite, da ena generacija lahko onesnaži vse, kar obstaja, in razstreli planet, potem je to drugačna zgodba. Če pa mislite, da moramo imeti v mislih še nerojene rodove, potem pač moramo skrbeti. Skrb v tem primeru pomeni ukrepanje! Vemo, da obstaja problem in nemoralno je, da nič ne storimo, medtem ko vemo, da imamo problem. Ni pomembno, kdo je levi ali desni, kdo ima prav ali ne. Vprašanje je samo to, kaj je primerno storiti? Primerno se je spopasti s podnebno krizo z vsemi silami." – Klaus Thymann.
