Kaj večtedenski mrk na založniškem trgu pomeni za prihodnost knjig?

Založbe in knjigarne so ob nastopu koronakrize doživele velik udarec. Lani je že kazalo na rahlo okrevanje trga, potem pa je s karanteno sledil šok. Kaj samoosamitev in fizično distanciranje pomenita za založništvo in knjigotrštvo, smo preverili pri založbah Mladinska knjiga, Umco, Beletrina, Goga in Sanje. Ker so bile zaprte tudi knjižnice, je med koronakrizo zaživel sistem izposoje e-knjig Biblos. Slovenski založniki imajo sicer različne poglede na spopadanje s krizo, vsi pa menijo, da je gotovo nekaj: negotova prihodnost bo drugačna, kot si predstavljamo.

Gostje: glavni urednik v založbi Mladinska Knjiga Bojan Švigelj, direktor založbe Umco Samo Rugelj, direktor založbe Beletrina Mitja Čander, direktor založbe Goga Mitja Ličen in direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik.

Ker so knjigarne po Sloveniji spet odprle svoja vrata, so na Javni agenciji za knjigo RS v sodelovanju s številnimi knjigotržci in knjigarnarji pripravili nacionalno kampanjo Vrnitev napisanih, ki pozdravlja in podpira vnovično odprtje in vabi k nakupu knjig. Knjigarne, ki glede na najnovejšo nacionalno raziskavo Knjiga in bralci še vedno predstavljajo najpogostejši način kupovanja knjig v Sloveniji, so poleg mesta srečanja in dialoga tudi nosilke znanja, vrednot in kritične misli, s tem pa nenadomestljive, še dodajajo na Javni agenciji za knjigo o Kampanji Vrnitev napisanih, ki se ji je pridružilo približno 80 slovenskih knjigarn.

Blaž Mazi