Iskanje
Jesenska praznična dinamika nas vsako leto prvega novembra množično zbere na pokopališčih – hkrati poljih in ustvarjalcih spomina na umrle
Jesenska praznična dinamika nas vsako leto prvega novembra množično zbere na pokopališčih – hkrati poljih in ustvarjalcih spomina na umrle. Historične vede pa na pokopališča gledajo tudi kot na (pomožni) vir za razumevanje širših zgodovinskih in družbenih procesov. Kaj lahko iz podatkov na nagrobnikih in spominskih ploščah razberemo o nekdanjih družbenih razmerjih, identiteti, migracijah in ideologiji? Kako se v pokopališča vpišejo travmatična obdobja, kot so bolezni in vojne? V tokratni oddaji ARS humana bo svoj pogled na interpretacijo, kritično vrednotenje in ne nazadnje navajanje pokopališč kot vira za zgodovinopisje razkrila raziskovalka vojaških pokopališč, doktorica Petra Svoljšak.
Jesenska praznična dinamika nas vsako leto prvega novembra množično zbere na pokopališčih – hkrati poljih in ustvarjalcih spomina na umrle
Jesenska praznična dinamika nas vsako leto prvega novembra množično zbere na pokopališčih – hkrati poljih in ustvarjalcih spomina na umrle. Historične vede pa na pokopališča gledajo tudi kot na (pomožni) vir za razumevanje širših zgodovinskih in družbenih procesov. Kaj lahko iz podatkov na nagrobnikih in spominskih ploščah razberemo o nekdanjih družbenih razmerjih, identiteti, migracijah in ideologiji? Kako se v pokopališča vpišejo travmatična obdobja, kot so bolezni in vojne? V tokratni oddaji ARS humana bo svoj pogled na interpretacijo, kritično vrednotenje in ne nazadnje navajanje pokopališč kot vira za zgodovinopisje razkrila raziskovalka vojaških pokopališč, doktorica Petra Svoljšak.
Človek v svoji najgloblji notranjosti ni sam, ampak je naseljen z božjo navzočnostjo, je bil prepričan francoski pesnik in filozof Jean-Louis Chrétien. Nekdanji predavatelj na pariški Sorboni v knjigi Notranji prostor, ki je izšla pri založbi KUD Logos, prikaže različne opise notranjega življenja od antike do novega veka in prelome, ki so povzročili, da se je človek v svoji notranjosti začel srečevati le s samim seboj. O njegovem delu smo se pogovarjali z doc. dr. Alenom Širco z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter teologom Jernejem Levo (foto: ponovitev).
53 min • 06. 04. 2026
Junija 1991 je bil na obrobju Osijeka ubit Josip Reihl Kir, takratni načelnik osiješke policije. Kir je bil tik pred izbruhom vojne v hrvaški Slavoniji eden redkih, ki si je med naraščajočimi trenji med hrvaško in srbsko stranjo na tem območju vse do zadnjega prizadeval za dialog in mir, danes pa se ga uradna zgodovina na Hrvaškem nerada spominja. Film režiserja Ivana Ramljaka z naslovom Mirovnik, ki z več vidikov razmišlja o liku in delu Kira, pa tudi o predvojnih dogodkih na tem območju, je lani na hrvaškem festivalu nacionalnega filma v Pulju prejel veliko zlato areno, obenem pa je del hrvaške politike razburil do te mere, da so morali nekatere projekcije na Hrvaškem odpovedati in da so o filmu razpravljali celo v hrvaškem parlamentu. Pogovarjamo se z Ivanom Ramljakom, režiserjem filma Mirovnik, ki je bil nedavno prikazan na Festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani. Foto – vir: Festival dokumentarnega filma
42 min • 30. 03. 2026
Od vzgibov za odhod na univerzitetni študij v Slovenijo pa do še vedno obstoječih nedorečenosti glede priznavanja slovenskih univerzitetnih diplom v Italiji oziroma Avstriji. To bodo med drugim predmeti razprave v marčevski izvedbi skupne mesečne oddaje Slovenskega sporeda ORF iz Celovca, Radia Trst A in programa Ars Radia Slovenija. Urednik in voditelj pogovora Pavel Volk bo v tržaškem studiu gostil Martina Poljšaka, ki je pred kratkim v Ljubljani magistriral iz novinarstva. V ljubljanskem studiu bo v pogovoru sodelovala predsednica Društva zamejskih študentov Rada Vizintin, iz celovškega studia pa se bo oglašala brucka ljubljanske medicinske fakultete Alina Kunčic.
28 min • 23. 03. 2026
Tesa Drev se s filmskimi kritiki Ano Jurc, Igorjem Harbom in Tino Poglajen pogovarja o 98. podelitvi oskarjev – nagrad ameriške Akademije umetnosti in znanosti gibljivih slik –, in sicer o vrhuncih dogodka, o nagrajenih, tudi o prezrtih filmih.
45 min • 16. 03. 2026
Enaindvajsetega februarja je minilo 140 let od rojstva Franceta Steleta, utemeljitelja umetnostne zgodovine na Slovenskem. Deloval je kot prvi poklicni konservator, univerzitetni profesor, urednik, likovni kritik in akademik. Dr. Milček Komelj je ob tej priložnosti in sprva na pobudo Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU napisal knjigo France Stele: Spomini nanj, na njegovo delo in učence - knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice (Milček Komelj je bil med letoma 2008 in 2018 tudi njen predsednik) in ZRC SAZU. V spominsko-esejističnem besedilu opiše Steletovo duhovno in intelektualno dediščino, njegov odnos do umetnosti kot nosilke narodove identitete in njegov vpliv na učence. Z dr. Milčkom Komeljem, umetnostnim zgodovinarjem, doktorjem znanosti, članom Slovenske akademije znanosti in umetnosti in članom Evropske akademije znanosti in umetnosti, pesnikom in esejistom se o knjigi pogovarja Aleksandra Saška Gruden.
44 min • 09. 03. 2026
