Iskanje
Akademski slikar Štefan Planinc, naš osrednji predstavnik fantastičnega in nadrealističnega slikarstva, ki je živel med letoma 1925 in 2017, je segal globoko v morje človekove podzavesti a z zavedanjem, da ta ni natančno določljiva. Na slikovni površini jo je postavljal v sobivanje s kolektivnimi civilizacijskimi arhetipi, in četudi je vse to nasploh značilno za nadrealizem, je Planinc zgradil svojevrstna likovni jezik in tehniko, s katero ga je uresničeval. Ob umetnikovi 100. obletnici rojstva so se mu v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, ki skrbi za njegovo obsežno donacijo, posvetili z razstavo Fantastični prasvetovi Štefana Planinca in slovenski nadrealizem. Kot že naslov namigne, so dodali še dela njegovih sodobnikov.
Akademski slikar Štefan Planinc, naš osrednji predstavnik fantastičnega in nadrealističnega slikarstva, ki je živel med letoma 1925 in 2017, je segal globoko v morje človekove podzavesti a z zavedanjem, da ta ni natančno določljiva. Na slikovni površini jo je postavljal v sobivanje s kolektivnimi civilizacijskimi arhetipi, in četudi je vse to nasploh značilno za nadrealizem, je Planinc zgradil svojevrstna likovni jezik in tehniko, s katero ga je uresničeval. Ob umetnikovi 100. obletnici rojstva so se mu v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, ki skrbi za njegovo obsežno donacijo, posvetili z razstavo Fantastični prasvetovi Štefana Planinca in slovenski nadrealizem. Kot že naslov namigne, so dodali še dela njegovih sodobnikov.
Bliža se 23. april, svetovni dan knjige in avtorskih pravic, in s tem se bližajo tudi 31. Slovenski dnevi knjige. V sodelovanju s partnerskimi mesti – okoli dvajset jih je – jih organizira Društvo slovenskih pisateljev, program pa je združen pod temo Besede za prihodnost. Prispevek sta pripravila Jolanda Fele in Vlado Motnikar.
6 min • 18. 04. 2026
Ko se ruši svetovni red, se zdi, da so besede nemočne in da je meč močnejši od peresa. Če bi bilo resnično tako, avtoritarni režimi ne bi zapirali pisatelje in novinarje, ki so običajno med prvimi na udaru. Na 58. mednarodnem srečanju pisateljev in pisateljic za mir, ki je potekalo na Bledu, v Sežani in v Ljubljani, so udeleženci poročali o razmerah iz najbolj konfliktnih območij po svetu. V središču zasedanja pa je bilo vprašanje rušenja svetovnega reda. Aleksander Čobec je ob sklepu srečanja k pogovoru povabil predsednico Slovenskega centra PEN in podpredsednico upravnega odbora Mednarodnega PEN-a Tanjo Tuma.
7 min • 18. 04. 2026
58. mednarodno srečanje pisateljev in pisateljic za mir se je v ponedeljek začelo z dogodkom Bled pred Bledom: Književnost iz zapora. V pogovoru, ki ga je moderirala pisateljica Selma Skenderović, predsednica Mladega PEN-a, so trije avtorji (kurdski pisatelj Burhan Sönmez, čilski pesnik Germán Rojas in hrvaška avtorica Luiza Bouharaoua) razpravljali o vlogi literature ter odgovornosti pisateljev in pisateljic v času globalnih kriz. Prispevek je pripravila Sanja Rejc. Prevode bereta Igor Velše in Mateja Perpar.
6 min • 18. 04. 2026
V Galeriji Božidar Jakac v Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki so odprli razstavo z naslovom Vprašanje pogleda. Predstavlja pregled delovanja fotografa in umetnika Jake Babnika, ki je zadnjih dveh desetletjih ustvaril vrsto odmevnih umetniških projektov, tako v razstavni kot v knjižni obliki. V svoji umetniški praksi skozi podobe analizira najrazličnejše sodobne družbene fenomene. Njegov osrednji ustvarjalni postopek je opazovanje in beleženje sprememb v kulturni krajini svojega neposrednega okolja, ki so vselej pogojene s kompleksnimi zgodovinskimi, družbenimi in političnimi okoliščinami. Obseg pojavov, ki jih s svojimi deli tako ali drugače naslavlja, odraža Babnikovo poglobljeno zanimanje za obče stanje duha sodobne družbe, ki se sooča s številnimi notranjimi paradoksi in nesorazmerji. Suzana Vahtarić se o razstavi pogovarja s kustosom Miho Colnerjem.
5 min • 18. 04. 2026
Legokocke nagovarjajo vse generacije in v muzej vabijo širše občinstvo, pravi princ Dimitri von Thurn und Taxis, upravitelj Devinskega gradu, ki stoji na strmi pečini nad tržaškim zalivom. Že več kot 400 let ga poseduje ena najstarejših evropskih plemiških rodbin. Je prava turistična atrakcija, v njem pa so zdaj postavili tudi impresivne skulpture iz legokock, ki rekonstruirajo njegovo zgodovino.
1 min • 16. 04. 2026
