Iskanje
3 min • 01. 02. 2024
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars in na Arsovi spletni strani bo nocoj ob 20.00, ko boste lahko poslušali 36. koncert v Komornem studiu. Nastopili bosta dolgoletni članici in priznani solistki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija: harfistka Sofia Ristić in tolkalka Petra Vidmar na marimbi in vibrafonu. Podrobneje Tjaša Krajnc:
Glasbeni umetnici Sofia Ristić in Petra Vidmar sta zelo dejavni tudi v komornih zasedbah. Harfistka Sofia Ristić, umetnica bolgarsko-italijanskega rodu iz Vidma v Italiji, se je v klasični gimnaziji povsem posvetila harfi in nadaljevala študij pri profesorici Patrizii Tassini na glasbenem konservatoriju v Vidmu. Dodatno se je izobraževala na mojstrskih tečajih pri francoskem profesorju Fabriceu Pierru. Leta 1996 je začela igrati v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, septembra 1998 pa je postala redna članica in tudi solistka v orkestru. Sofia Ristić je uspešno nastopila na harfističnih tekmovanjih in kot solistka prejela tri prve nagrade. Posvetila se je tudi študiju klasične literature, iz katere je diplomirala na filozofski fakulteti v Trstu. Dejavna je tudi kot komorna glasbenica: igrala je v kvintetu Matiss v zasedbi flavta, godalni trio in harfa, nato pa v triu Melisande, s katerim je leta 2000 je prejela nagrado na tekmovanju komornih glasbenih skupin Lillian Caraian.
Tolkalka Petra Vidmar po rodu iz Novega mesta je na Akademiji za glasbo v Ljubljani študirala tolkala pri profesorju Borisu Šurbku, kot študentka prejela tri Prešernove nagrade in diplomirala iz tolkal s posebno pohvalo za odličnost. Že kot študentka je igrala v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, kjer je od septembra 2015 redna članica in solistka orkestra. Udeležila se je številnih seminarjev in poletnih šol pri svetovno priznanih tolkalcih, je tudi navdušena izvajalka sodobne glasbe; prvič je izvedla vrsto skladb slovenskih skladateljev.
Koncert Sofie Ristić in Petre Vidmar bo v znamenju štirih skladb za duo harfe in marimbe: dveh iz prvega desetletja 20. stoletja, ki sta ju napisala vélika ustvarjalca francoske glasbe: to bodo: Plesa za harfo in marimbo Clauda Debussyja, nastala leta 1904, in dinamična suita Moja mati gos Mauricea Ravela iz leta 1910, ki sta jo za harfo ter marimbo, vibrafon in zvončke priredili Sofia Ristić in Petra Vidmar. Priredba suite Moja mati gos Mauricea Ravela je inventivno delo obeh umetnic, ki sta sestavili novo priredbo te skladbe za harfo in marimbo. Umetnici bosta predstavili tudi skladbi, ki sta nastali v 2. desetletju 20. stoletja: Labirint luči sodobnega ameriškega tolkalca in skladatelja Nathana Daughtreya iz leta 2018 in Sonatino za marimbo in harfo uveljavljenega sodobnega slovenskega skladatelja Črta Sojarja Voglarja iz leta 2015.
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars in na Arsovi spletni strani bo nocoj ob 20.00, ko boste lahko poslušali 36. koncert v Komornem studiu. Nastopili bosta dolgoletni članici in priznani solistki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija: harfistka Sofia Ristić in tolkalka Petra Vidmar na marimbi in vibrafonu. Podrobneje Tjaša Krajnc:
Glasbeni umetnici Sofia Ristić in Petra Vidmar sta zelo dejavni tudi v komornih zasedbah. Harfistka Sofia Ristić, umetnica bolgarsko-italijanskega rodu iz Vidma v Italiji, se je v klasični gimnaziji povsem posvetila harfi in nadaljevala študij pri profesorici Patrizii Tassini na glasbenem konservatoriju v Vidmu. Dodatno se je izobraževala na mojstrskih tečajih pri francoskem profesorju Fabriceu Pierru. Leta 1996 je začela igrati v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, septembra 1998 pa je postala redna članica in tudi solistka v orkestru. Sofia Ristić je uspešno nastopila na harfističnih tekmovanjih in kot solistka prejela tri prve nagrade. Posvetila se je tudi študiju klasične literature, iz katere je diplomirala na filozofski fakulteti v Trstu. Dejavna je tudi kot komorna glasbenica: igrala je v kvintetu Matiss v zasedbi flavta, godalni trio in harfa, nato pa v triu Melisande, s katerim je leta 2000 je prejela nagrado na tekmovanju komornih glasbenih skupin Lillian Caraian.
Tolkalka Petra Vidmar po rodu iz Novega mesta je na Akademiji za glasbo v Ljubljani študirala tolkala pri profesorju Borisu Šurbku, kot študentka prejela tri Prešernove nagrade in diplomirala iz tolkal s posebno pohvalo za odličnost. Že kot študentka je igrala v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, kjer je od septembra 2015 redna članica in solistka orkestra. Udeležila se je številnih seminarjev in poletnih šol pri svetovno priznanih tolkalcih, je tudi navdušena izvajalka sodobne glasbe; prvič je izvedla vrsto skladb slovenskih skladateljev.
Koncert Sofie Ristić in Petre Vidmar bo v znamenju štirih skladb za duo harfe in marimbe: dveh iz prvega desetletja 20. stoletja, ki sta ju napisala vélika ustvarjalca francoske glasbe: to bodo: Plesa za harfo in marimbo Clauda Debussyja, nastala leta 1904, in dinamična suita Moja mati gos Mauricea Ravela iz leta 1910, ki sta jo za harfo ter marimbo, vibrafon in zvončke priredili Sofia Ristić in Petra Vidmar. Priredba suite Moja mati gos Mauricea Ravela je inventivno delo obeh umetnic, ki sta sestavili novo priredbo te skladbe za harfo in marimbo. Umetnici bosta predstavili tudi skladbi, ki sta nastali v 2. desetletju 20. stoletja: Labirint luči sodobnega ameriškega tolkalca in skladatelja Nathana Daughtreya iz leta 2018 in Sonatino za marimbo in harfo uveljavljenega sodobnega slovenskega skladatelja Črta Sojarja Voglarja iz leta 2015.
Začenja se Festival dokumentarnega filma, ki bo do 18. marca potekal v dvoranah Cankarjevega doma, v Slovenski kinoteki in Kinodvoru. Simon Popek opisuje program festivala kot "spisek nujnih stvari za korigiranje in izboljšanje sodobnega sveta". Uradno festival odpirajo s hrvaško srbsko slovensko koprodukcijo Kar je treba storiti.
3 min • 11. 03. 2026
Slovenska kinoteka je te dni pripravila dva tematska sklopa. Cikel Pogled z družbenega roba prinaša filme avtorjev, kot so Ken Loach, Andrea Arnold in brata Dardenne, ki na različne načine portretirajo ljudi na družbenih obrobjih – od delavskega razreda do mladih brez perspektive. Hkrati Kinoteka obeležuje tudi 30 let samostojnega delovanja: v jubilejnem programu Kinoteka 30! filme iz kinotečnega arhiva izbirajo ustvarjalci in intelektualci, ki jih je kinotečna kultura pomembno zaznamovala. O obeh sklopih se je Iza Pevec pogovarjala z urednico filmskega programa v Slovenski kinoteki Anjo Banko.
5 min • 06. 03. 2026
Plakati po Ljubljani in drugod, na katerih se na zmečkanem papirju nekdo igra vislice z besedama »človekove pravice«, že napovedujejo Festival dokumentarnega filma, ki bo med 11. in 18. marcem potekal v dvoranah Cankarjevega doma, v Slovenski kinoteki in Kinodvoru. Kot med drugim poudarja Taja Premk pri Amnesty International Slovenija, so namreč »v svetu, v katerem se zaradi množičnih kršitev in napadov zdi, da so človekove pravice le črka na papirju, ter da so tisti, ki bi se morali zanje boriti, postali njihovi največji sovražniki, dokumentarni filmi in festivali ostali zavezniki človekovih pravic, ki ne razočarajo«. Z vodjo filmskega programa Cankarjevega doma Simonom Popkom, se je o tem, kaj prinaša letošnji festival, pogovarjal Matej Juh.
8 min • 06. 03. 2026
Kako sanjati nazaj je enigmatičen, morda rahlo absurden in humoren naslov razstave Silvestra Plotajsa – Sicoa v Mestni galeriji Ljubljana. Pregledna razstava prinaša izbor del iz štiridesetih let njegovega opusa, prepoznavnega po barvitosti in humorju. Na ogled bo do 3. maja, ob spremljevalnem programu napovedujejo tudi izid kataloga. Ko govorimo o slikarstvu Silvestra Plotajsa - Sicoa, moramo nujno govoriti tudi o barvah. Intenzivnih, žarečih, nasičenih in pogosto kontrastnih barvah. Močne rdeče, rumene, modre in zelene pogosto sopostavlja brez mehkih prehodov in nas posrka v svoj igriv, humoren in poseben svet. Slikar se pogosto nanaša na pop-kulturne fenomene in zgodovino umetnosti – blizu mu je predvsem kubizem, ki je po njegovem mnenju odprl novo videnje sveta. A tudi to sklicevanje na preteklost obarva po svoje, tako je na primer skoval izraz punk kubizem. Ustvarja torej svoj svet, v katerega nas na razstavi ne vpelje le z barvami, temveč tudi s kavčem, vidnim že z ulice. Pregledna razstava s seboj prinaša tudi določeno odgovornost in kanonizacijo avtorja. Podobno, kot se naslov sprašuje – kako sanjati nazaj, se tudi obiskovalec najprej sreča z avtorjevimi novejšimi deli in nato koplje globlje do starejših z bolj zamolklo barvno paleto. A umetnikova poetika in likovni jezik sta prepoznavna skozi ves opus, ki traja že 40 let. Silvester Plotajs - Sicoe pa je o svojem pristopu zapisal: "Sam sebi pravim slikar, ne umetnik, potapljač, kajti velikokrat zadržim dih, ko me posrka barvni vrtinec v sliko. In nikoli natančno ne vem, kaj bom prinesel na površje – kaj bo nastalo. V mojem slikarskem procesu ni napak in popravkov, slika preprosto nastane in kriči! Rad imam kričeče slike. Mogoče sem slikar kričač?!"
5 min • 05. 03. 2026
V Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani je na ogled razstava del Klavdija Zornika, ki jih zaznamujejo zamolkle, a kontrastne barve ter magična ekspresivnost odrevenelih skulptur. Leta 2009 preminuli umetnik je leta 2005 prejel zlati red za zasluge za življenjsko delo na področju kulture in prispevek k modernizmu v slovenskem slikarstvu. Poleg slik, risb in skic so na razstavi V svetlobi življenja zdaj prvič na ogled leseni kipi iz umetnikovega zadnjega ustvarjalnega obdobja.
8 min • 02. 03. 2026
