Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Operni iztek četrtkove jutranjice poleg takšnih ali drugačnih opernih tehnikalij prinaša tudi antropološki, literarni, politični in sociološki pogled na to obliko glasbenega ustvarjanja.
Po smrti Petra Velikega je bilo v ruski družbi popolnoma običajno, da na področju umetnosti in izobraževanja upošteva evropske zglede, do srede 18. stoletja pa je evropski model že postal sestavni del edukacije plemstva in je užival veljavo pomembnega dejavnika uspešnega življenja in kariere. Eden izmed elementov vzgoje plemenitnikov je bilo seveda tudi glasbeno izobraževanje in najemanje tujcev za učitelje je sčasoma postalo stalna praksa, ki jo je aristokracija še posebno velikodušno podpirala.
Verdijeva prva postaja po odločitvi za bojkot Scale je bilo neapeljsko gledališče San Carlo z opero Alzira na verze neapeljskega libretista Salvatoreja Cammarana, ki je takrat že užival ugled, ki mu ga je prineslo sodelovanje z Donizettijem, Mercadantejem in Pacinijem. Zadnja dva, vodilna neapeljska skladatelja tistega časa, sta bila do Verdija sovražno razpoložena: oba sta bila precej starejša in ljubosumna na prišlekove uspehe.
Decembra 1820 je avstrijski guverner v Milanu izdal ukaz o vpoklicu vseh za vojaško službo sposobnih moških, rojenih med letoma 1795 in 1800 – in tako bi moral med 15. in 24. decembrom tudi Gaetano Donizetti stopiti pred naborno komisijo. Takrat sta bila oba njegova brata že pod orožjem: Francesco je služil v avstrijski vojski, Giuseppe pa je bil član vojaške godbe uporniških enot.
Z Balkanskim rekviemom za dva solista, otroški in mešani zbor ter simfonični orkester na poezijo Branka Miljkovića je Rastislav Kambasković (1939-2023) ustvaril kompleksno glasbeno strukturo jasno in logično koncipiranih odsekov ter harmoničnih razmerij med solističnimi, zborovskimi in orkestrskimi parti. Čustvena napetost dela raste iz Miljkovićevega pesniškega sporočila, ki je, čeprav obarvano v temnih tonih, Kambaskoviću vendarle dopuščalo tudi občasne glasbene osvetlitve v obliki preprostih, spevnih trenutkov, v katerih je poudarjen specifičen »duh« Balkana.
Singspiel Abu Hassan Carla Marie von Webra seveda ne sodi med skladateljeva najboljša dela in se kajpak ne more primerjati s Čarostrelcem, vendar učinkuje s svojo očarljivostjo, življenjsko radostjo in entuziazmom – ne smemo namreč pozabiti, da je imel skladatelj takrat komaj 25 let. Zaznaven je tudi Mozartov vpliv, konkretneje, vpliv njegove opere Ugrabitev iz seraja; z nekaterimi efekti v orkestraciji je kajpada navzoča tudi tisti čas zelo popularna tako imenovana turška glasba.
