Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Operna jutranjica

4 epizod

4 epizod


Operni iztek četrtkove jutranjice poleg takšnih ali drugačnih opernih tehnikalij prinaša tudi antropološki, literarni, politični in sociološki pogled na to obliko glasbenega ustvarjanja.


14. 03. 2024

Čudovita preprostost

Kot operni skladatelj si je Gluck prizadeval za »čudovito preprostost«, zato je njegova glasba z recitativi, arijami in zbori, ki sestavljajo velike enotne prizore, zelo subtilno prepletena z dramo. Z združevanjem italijanske melodične miline, nemške resnobnosti in veličastnosti francoske tragédie lyrique je komponiral odrska dela, v katerih se je »izogibal temu, da bi na račun jasnosti razkazoval težavnost«.


07. 03. 2024

Fascinacija nad profesionalno spolnostjo

Johannes Brahms je bil, paradoksalno, obsojen na prostitutke. Pri 13-ih letih je večere preživljal kot pianist v hamburških pristaniških lokalih, ki so jih po večini obiskovali mornarji, lokalih, ki so bili kombinacija bara, restavracije, plesišča in bordela. O tej mladostni izkušnji je do konca življenja pripovedoval z jezo in bolečino, sebe pa videl kot zmagovalca oz. preživelca. Dejal je tudi, da so mu te izkušnje uničile podobo ženske, zato je za zadovoljevanje svojih spolnih potreb vse življenje obiskoval prostitutke. A da ne bo pomote: seveda se je tudi zaljubil, in to v kar lepo število izjemnih žensk – med njimi v Claro Schuman, Agahte von Siebold in Marie Soldat – toda ljubezni in spolnosti preprosto ni združeval.


29. 02. 2024

Manifest belcanta

S Puritanci je Bellini prvič napisal delo, ki ima jasno in relevantno zgodovinsko ozadje, a kljub močni politični noti zgodbe so ga vendarle bolj zanimali patos in ljudje, ki jih je čas angleške državljanske zaznamoval.


22. 02. 2024

Händel v Londonu

Statistika o 36-ih operah v 30-ih letih je impresivna, še zlasti v luči težav, ki jih je moral Händel premagati v Londonu. Šlo je za najrazličnejše tekmece (obilje njegovega daru je namreč kmalu izzvalo veliko profesionalne zavisti), nagibanje aristokracije na stran tega ali onega ljubljenca pa je zadeve samo še poslabševalo. "Kako čudaški so kapriciozni motivi strankarske politike," je komentiral neki zgodovinar, ko so se začeli celo člani parlamenta opredeljevati za strani v tej svojevrstni operni vojni. Medtem ko je Händla podpirala ena vplivna družina, Giovannija Bononcinija pa druga, je svet opere postal politična arena, v konflikt pa sta se vpletli tudi dve ustanovi, dve prizorišči: Kraljeva glasbena akademija in Opera plemstva.


Domov V živo Podkasti Spored Kontakt