{"links":{"first":"https://ars.rtvslo.si/api/post?categories=75&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://ars.rtvslo.si/api/post?categories=75&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=34","next":"https://ars.rtvslo.si/api/post?categories=75&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"84782","attributes":{"wp-id":647756,"date":"2020-09-14T00:20:32+02:00","modified":"2020-09-27T09:30:02+02:00","slug":"musica-sacra-244","post-type":"post","title":"Ob judovskem prazniku Jom Kipur - z glasbo šofarja","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/09/musica-sacra-244/","content":"

Glasba ima v judovski starodavni kulturi posebno mesto, glede na kraj in čas nastanka je tudi raznovrstna. A naj si gre za ljudske pesmi ali vélika dela klasičnih mojstrov, v vseh kmalu zaslišimo značilen judovski melos. Tokrat se bomo dotaknili glasbe, povezane z judovskim tradicionalnim glasbilom – šofarjem; to je rogom, ki se uporablja v judovskem bogoslužju, predvsem za praznika Roš hašana ( judovsko Novo leto) in Jom Kipur (Spravni dan).

","excerpt":"27. septembra se začenja najpomembnejši judovski praznik Jom Kipur - spravni in za Jude najbolj svet dan v letu.","featured-media-id":21701,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/musica-sacra/174720504","abovetitle":"","subtitle":"27. septembra se začenja najpomembnejši judovski praznik Jom Kipur - spravni in za Jude najbolj svet dan v letu.","category-text":"False","permalink":"2020/09/musica-sacra-244/","show-start":"2020-09-27T09:30:00+02:00","show-end":"2020-09-27T10:00:00+02:00","audio-length":"2037","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/25/ObjudovskempraznikuJomKipur-zglasboofarja4914018.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174720504","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Danes se ga le še redko spomnimo, prav tako se njegova glasba ne sliši prav pogosto; tokratno oddajo zato posvečamo njegovemu življenju in delu. Glavno področje njegovega ustvarjanja in delovanja je bila cerkvena glasba, glavni instrument orgle.

V kompoziciji je bil samouk, a se je v glasbeni teoriji samostojno izobrazil s pomočjo različnih knjig oz. učbenikov. Skladati je začel kmalu in izpod njegovega peresa je nastalo obsežno število skladb, od teh jih je mnogo še danes v rokopisu.

","excerpt":"Letos mineva 180 let od rojstva Danila Fajglja, skladatelja, učitelja in organista iz Idrije.","featured-media-id":21604,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/musica-sacra/174718898","abovetitle":"","subtitle":"Letos mineva 180 let od rojstva Danila Fajglja, skladatelja, učitelja in organista iz Idrije.","category-text":"False","permalink":"2020/09/musica-sacra-243/","show-start":"2020-09-20T09:30:00+02:00","show-end":"2020-09-20T10:00:00+02:00","audio-length":"1531","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/18/SkladateljDaniloFajgelj4904496.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174718898","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Pred praznikom Žalostne Matere božje, ki je po cerkvenem koledarju 15. septembra, vas vabimo k poslušanju enega samega glasbenega dela – to bo Stabat Mater, italijanskega baročnega skladatelja Agostina Steffanija. Avtorja se danes le še redko spomnimo, v svojem času pa je bil najbolj poznan po svojih operah in komornih duetih v obliki kantate. Rojen leta 1654 blizu Benetk je pozneje kot klerik, diplomat, pa tudi kot izvrsten glasbenik (pevec in skladatelj) deloval v germanskih deželah. Svojo Stabat Mater je najverjetneje ustvaril po letu 1706; kot je zapisal, jo je namenil »šestim glasovom, šestim godalom in orglam« in jo zasnoval v dvanajstih delih, poimenovanih po verzih istoimenske srednjeveške himne.

","excerpt":"Pred praznikom Žalostne Matere božje, ki je po cerkvenem koledarju 15. septembra, vas vabimo k poslušanju enega samega glasbenega dela – to bo Stabat Mater, italijanskega baročnega skladatelja Agostina Steffanija.","featured-media-id":21525,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/musica-sacra/174717165","abovetitle":"","subtitle":"Pred praznikom Žalostne Matere božje, ki je po cerkvenem koledarju 15. septembra, vas vabimo k poslušanju enega samega glasbenega dela – to bo Stabat Mater, italijanskega baročnega skladatelja Agostina Steffanija.","category-text":"False","permalink":"2020/08/musica-sacra-242/","show-start":"2020-09-13T09:30:00+02:00","show-end":"2020-09-13T10:00:00+02:00","audio-length":"1715","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/10/StabatMaterAgostinaSteffanija4894796.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174717165","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Pred praznikom Marijinega rojstva, poznanega tudi pod ljudskim imenom mali šmaren ali ponekod mala gospójica, vas vabimo k poslušanju sakralne glasbe, namenjene za ta dan. Katoličani in pravoslavni ga praznujejo osmega septembra, del pravoslavne cerkve, ki se ravna po julijanskem koledarju, trinajst dni pozneje. Praznovanje se je najprej razširilo na Vzhodu, v Rim so ga zanesli vzhodni menihi in tam se je udomačil ob koncu 7. stoletja. Postopno in na različne načine se je praznik v naslednjih stoletjih razširil po zahodni Evropi in v 13. stoletju pridobil status tako imenovanega slovesnega praznika.

Marijo in njen rojstni dan pa so v svoje umetnine že zgodaj začeli vpletati tudi glasbeni umetniki – že v 12. stoletju sta jo s svojo glasbo počastila tudi sv. Hildegarda iz Bigna in slavni Perotin iz pariške notredamske šole.

","excerpt":"Marijo in njen rojstni dan so v svoje umetnine že zgodaj začeli vpletati tudi glasbeni umetniki –že v 12. stoletju sta jo s svojo glasbo počastila sv. Hildegarda in slavni Perotin iz pariške notredamske šole. ","featured-media-id":21436,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/musica-sacra/174715473","abovetitle":"","subtitle":"Marijo in njen rojstni dan so v svoje umetnine že zgodaj začeli vpletati tudi glasbeni umetniki –že v 12. stoletju sta jo s svojo glasbo počastila sv. Hildegarda in slavni Perotin iz pariške notredamske šole. ","category-text":"False","permalink":"2020/08/musica-sacra-241/","show-start":"2020-09-06T09:30:00+02:00","show-end":"2020-09-06T10:00:00+02:00","audio-length":"1705","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/02/PredpraznikomMarijinegarojstva4884269.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174715473","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

28.avgusta goduje sv. Avguštin, cerkveni učitelj in pisec, ki je živel v letih od 354 do 430. Velja za zavetnika teologov in tiskarjev, njegovo najpomembnejše delo je obširna razprava o Sveti Trojici, ki jo je pisal več kot dvajset let, njegovo glavno sporočilo pa je, da je sledove Trojice najti tudi v človeku, ki je ustvarjen po podobi Boga. Hkrati v tem delu priznava, da Bog ostaja večna skrivnost in bolj ko ga odkrivamo, bolj spoznavamo, kako neskončno nas presega.

Kot glasba, bi lahko dodali. Ki je morda z Božjim ne moremo primerjati, a je prav tako skrivnostna in - če je dobra, tudi vse presegajoča. Ne preseneča zato, da se je sv. Avguštin ukvarjal tudi z njo. Kdor dobro poje, dvakrat moli, je eden izmed njegovih najbolj znamenitih rekov. Eden njegovih najzgodnejših zapisov pa je delo De musica, ki obsega 5 knjig; ustvaril ga je, ko je deloval kot učitelj retorike. Gre za glasbeno-teoretsko delo o ritmu, zapisano v obliki dialoga, v katerem je s tako imenovano novo pitagorejsko metodo razvil izvirno deduktivno teorijo o ritmu.

","excerpt":"Kdor dobro poje, dvakrat moli, je eden izmed njegovih najbolj znamenitih rekov.","featured-media-id":21168,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/musica-sacra/174709642","abovetitle":"","subtitle":"Kdor dobro poje, dvakrat moli, je eden izmed njegovih najbolj znamenitih rekov.","category-text":"False","permalink":"2020/08/ob-godu-sv-avgustina/","show-start":"2020-08-30T09:30:00+02:00","show-end":"2020-08-30T09:30:00+02:00","audio-length":"1889","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/02/Obgodusv.Avgutina4851989.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174709642","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

20.avgusta praznujemo god svetega Bernarda, soustanovitelja oziroma drugega ustanovitelja cistercijanskega reda. Cistercijanski red namreč izhaja iz benediktinskega, ki je nastal v 6. stoletju. Moli in delaj! Je njegovo glavno vodilo; kljub temu se je red v 9. stoletju znašel v krizi, saj so menihi začeli opuščati nekdanjo strogost in se prepustili razkošnemu življenju, nanje je vplivalo tudi politično dogajanje. Leta 1113 se je cistercijanskemu redu pridružil mlad burgundski plemič z gradu Fontaines, po imenu Bernard, z njim so v samostan vstopili še številni prijatelji in sorodniki. Z gorečimi pridigami in teološkim pisanjem je kmalu postal duhovni vodja in ustanovil samostan v rojstnem Clairvauxu. Meniških pravil se je za razliko od nekaterih meniških sobratov držal dosledno, bil goreč branilec vere, cenjen svetovalec svetne duhovne gosposke ter branitelj in prenovitelj vere.

In kaj ima sv.Bernard skupnega z glasbo? Ne prav veliko. Opevajo pa ga nekatere ljudske pesmi, tudi slovenske.

","excerpt":"Sv. Bernarda opevajo nekatere ljudske pesmi, tudi slovenske, s tem svetnikom je povezan tudi spev Salve Regina.","featured-media-id":21167,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"Sv. Bernarda opevajo nekatere ljudske pesmi, tudi slovenske, s tem svetnikom je povezan tudi spev Salve Regina.","category-text":"False","permalink":"2020/08/ob-godu-sv-bernarda/","show-start":"2020-08-23T09:30:00+02:00","show-end":"2020-08-23T09:30:00+02:00","audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

In kaj ima sv.Bernard skupnega z glasbo? Ne prav veliko. Opevajo pa ga nekatere ljudske pesmi, tudi slovenske.

Po prazniku Marijinega vnebovzetja, vas danes vabimo k poslušanju glasbe z marijansko tematiko. Ta, eden največjih krščanskih praznikov ima dolgo zgodovino - slavili so ga že v apostolskih časih. Marija kot simbol zemeljske in nebeške lepote, naj bi bila, kot je zapisal papež Pij 12., na ta dan »s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo«. V pravoslavnih cerkvah verujejo, da je bilo Marijino telo po smrti čudežno preneseno v nebesa, praznik pa imenujejo Velika gospojina ali ponekod Marijino zaspanje. Pri nas ga poznamo pod ljudskim imenom véliki šmaren, vélika maša, šmarno ali vélika gospójnica. O tem dogodku pa pojejo tudi številne Marijine pesmi. Tudi slovenske.

","excerpt":"O tem dogodku pojejo številne Marijine pesmi - tudi slovenske.","featured-media-id":21160,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"O tem dogodku pojejo številne Marijine pesmi - tudi slovenske.","category-text":"False","permalink":"2020/07/ob-prazniku-marijinega-vnebovzetja-2/","show-start":"2020-08-16T09:30:00+02:00","show-end":"2020-07-16T10:00:00+02:00","audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Pierre de Manchicourt je skladatelj, ki ne spada med najbolj znane pisce sakralnih del. Kljub temu je ta renesančni glasbeni ustvarjalec avtor tudi nekaterih v vseh pogledih dovršenih kompozicij z duhovno vsebino. Od njegovega rojstva letos mineva 510 let - okrogla obletnica naj bo zato tudi priložnost, da se z njim in njegovo glasbo malo bolj spoznamo.

Rodil se je leta 1510, v Béthunu, mestu na severu Francije. O njegovih mladostnih dneh ni znanega prav veliko: ve se, da je leta 1525 v Arrasu pel v zboru, pozneje je v tem mestu, pa tudi v Toursu in Tournaiu deloval kot zborovodja. Nato je odšel v Španijo, kjer je na dvoru Filipa II. postal kapelnik in tam ostal do konca življenja. Kot mnogi drugi skladatelji zgodnjega 16. stoletja je tudi on ustvarjal predvsem vokalno glasbo – maše, motete in šansone.

","excerpt":"Od njegovega rojstva letos mineva 510 let.","featured-media-id":21149,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"Od njegovega rojstva letos mineva 510 let.","category-text":"False","permalink":"2020/07/musica-sacra-240/","show-start":"2020-08-09T09:30:00+02:00","show-end":"2020-08-09T10:00:00+02:00","audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Svoj življenjski jubilej – 60. rojstni dan letos praznuje dr. Andrej Misson, skladatelj, profesor na Akademiji za glasbo, zborovodja in organist. Tokratna oddaja bo zato v znamenju njegove glasbe, dela in življenja. V raznolikem skladateljskem opusu tega vsestranskega glasbenika namreč pomembno mesto zavzema tudi glasba z duhovno vsebino.

»Piši malo in premišljeno ter bodi povsem zvest svojemu zvoku«, je načelo, ki ga vodi pri komponiranju, pri ustvarjanju ga navdihujeta metafizika in transcendentalnost duhovnega sveta.

","excerpt":"»Piši malo in premišljeno ter bodi povsem zvest svojemu zvoku«, je načelo, ki ga vodi pri komponiranju.","featured-media-id":21145,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"»Piši malo in premišljeno ter bodi povsem zvest svojemu zvoku«, je načelo, ki ga vodi pri komponiranju.","category-text":"False","permalink":"2020/07/musica-sacra-239/","show-start":"2020-08-02T09:30:00+02:00","show-end":"2020-08-02T10:00:00+02:00","audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

»Piši malo in premišljeno ter bodi povsem zvest svojemu zvoku«, je načelo, ki ga vodi pri komponiranju, pri ustvarjanju ga navdihujeta metafizika in transcendentalnost duhovnega sveta.

Glasbeni izraz skladatelja je sodoben – v kompoziciji uporabi poliritmiko in politonalnost, hkrati modalne lestvice, imitacijske in kanonske tehnike, značilne za pretekla stoletja; eno in drugo prispeva k pestrosti zvočnih barv. A kot je zapisal glasbeni kritik Burkhard Kinzler, v reviji Glasba in cerkev, zaradi ekonomične uporabe glasbenega materiala, Maša v čast sv. Jakobu ostane razumljiva poslušalcev in z njimi tudi komunicira.
\nDelo bo zazvenelo v izvedbi tolkalista Henrika Stahlberga in Komornega zbora sv. Jakoba iz Stockholma, pod vodstvom Garya Gradna.

","excerpt":"Ob godu sv. Jakoba – to je 25. julija, vas vabimo k poslušanju enega samega glasbenega dela; to bo Missa Sancti Jacobi, skladatelja Damijana Močnika.","featured-media-id":21053,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"Ob godu sv. Jakoba – to je 25. julija, vas vabimo k poslušanju enega samega glasbenega dela; to bo Missa Sancti Jacobi, skladatelja Damijana Močnika.","category-text":"False","permalink":"2020/07/musica-sacra-55/","show-start":"2020-07-26T09:30:00+02:00","show-end":"2020-07-26T10:00:00+02:00","audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"128"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21053"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/21053"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"128","attributes":{"slug":"polona-gantar","name":"Polona Gantar","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Media","id":"21053","attributes":{"wp-id":639189,"title":"Dijon_fine_arts_museum_mg_1626","caption":"sv. Jakob","media-source":"wikipedia.org","media-source-url":"https://www.google.com/search?q=sv+jakob+wikipedia&rlz=1C1GCEB_enSI904SI904&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=2ahUKEwi6ic_Ao-HqAhUR3aQKHeoVAZoQ_AUoAXoECAwQAw&biw=1366&","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/dijon_fine_arts_museum_mg_1626-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/dijon_fine_arts_museum_mg_1626-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/dijon_fine_arts_museum_mg_1626-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/dijon_fine_arts_museum_mg_1626-570x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21145","attributes":{"wp-id":640380,"title":"1531730515-misson-1200x900","caption":"dr. Andrej Misson","media-source":"ars.rtvslo.si","media-source-url":"https://www.google.com/search?q=andrej%20misson&tbm=isch&tbs=isz%3Al&hl=en-US&sa=X&ved=0CAEQpwVqFwoTCOCP0Ira9eoCFQAAAAAdAAAAABAH&biw=1349&bih=625#imgrc=CwyLaG3vY4ePDM","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/1531730515-misson-1200x900-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/1531730515-misson-1200x900-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/1531730515-misson-1200x900-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/1531730515-misson-1200x900-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21149","attributes":{"wp-id":640470,"title":"mary1allegory (1)","caption":"Pierre de Mnchicourt","media-source":"interlude.hk","media-source-url":"https://www.google.com/search?q=pierre%20de%20manchicourt%20pixabay&tbm=isch&hl=en-US&hl=en-US&tbs&rlz=1C1GCEB_enSI904SI904&sa=X&ved=0CAEQpwVqFwoTCJjYhMSZ9-oCFQAAAAAdAAAAABAC&biw=1349&bih=625#imgrc=cEBIHpy0cDPV2M","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/mary1allegory-1-800x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/mary1allegory-1-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/mary1allegory-1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/mary1allegory-1.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21160","attributes":{"wp-id":640530,"title":"marija-vnebovzeta-1200x675","caption":"Marija Vnebovzeta","media-source":"ars.rtvslo.si","media-source-url":"Po prazniku Marijinega vnebovzetja, vas danes vabimo k poslušanju glasbe z marijansko tematiko. Ta, eden največjih krščanskih praznikov ima dolgo zgodovino - slavili so ga že v apostolskih časih. Marija kot simbol zemeljske in nebeške lepote, naj bi bila, kot je zapisal papež Pij 12., na ta dan »s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo«. V pravoslavnih cerkvah verujejo, da je bilo Marijino telo po smrti čudežno preneseno v nebesa, praznik pa imenujejo Velika gospojina ali ponekod Marijino zaspanje. Pri nas ga poznamo pod ljudskim imenom véliki šmaren, vélika maša, šmarno ali vélika gospójnica. O tem dogodku pa pojejo tudi številne Marijine pesmi. Tudi slovenske. ","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/marija-vnebovzeta-1200x675-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/marija-vnebovzeta-1200x675-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/marija-vnebovzeta-1200x675-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/marija-vnebovzeta-1200x675-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21167","attributes":{"wp-id":640800,"title":"Stained_glass_St_Bernard_MNMA_Cl3273","caption":"sv. Bernard","media-source":"wikipedia.org","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/stained_glass_st_bernard_mnma_cl3273-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/stained_glass_st_bernard_mnma_cl3273-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/stained_glass_st_bernard_mnma_cl3273-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/stained_glass_st_bernard_mnma_cl3273-793x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21168","attributes":{"wp-id":640809,"title":"1200px-Sandro_Botticelli_050 (1)","caption":"sv. Avguštin","media-source":"wikipedia.org","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/1200px-sandro_botticelli_050-1-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/1200px-sandro_botticelli_050-1-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/1200px-sandro_botticelli_050-1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/1200px-sandro_botticelli_050-1-780x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21436","attributes":{"wp-id":646007,"title":"Martin_Schongauer_003","caption":"Marija Devica","media-source":"de.wikipedia.org","media-source-url":"https://www.google.com/search?q=geburtstag%20Mariae%20wikipedia&tbm=isch&tbs=isz%3Al&rlz=1C1GCEB_enSI904SI904&hl=en-US&sa=X&ved=0CAEQpwVqFwoTCMCdqPaVy-sCFQAAAAAdAAAAABAC&biw","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/martin_schongauer_003-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/martin_schongauer_003-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/martin_schongauer_003-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/martin_schongauer_003-807x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21525","attributes":{"wp-id":647276,"title":"Mater_Dolorosa_with_open_hands","caption":"Žalostna Mati Božja","media-source":"de.wikipedia.org","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/mater_dolorosa_with_open_hands-scaled-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/mater_dolorosa_with_open_hands-scaled-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/mater_dolorosa_with_open_hands-scaled-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/mater_dolorosa_with_open_hands-scaled-936x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21604","attributes":{"wp-id":648523,"title":"page1-1263px-Danilo_Fajgelj_-_Sveta_maša.pdf","caption":"Zbirka Sveta Maša Danila Fajglja","media-source":"commons.wikimedia.org","media-source-url":"https://www.google.com/search?q=danilo%20fajgelj&tbm=isch&hl=en-US&hl=en-US&tbs=isz%3Al&sa=X&ved=0CAIQpwVqFwoTCPC4_eG-8usCFQAAAAAdAAAAABBo&biw=1349&bih=6","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/page1-1263px-danilo_fajgelj_-_sveta_masa-pdf-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/page1-1263px-danilo_fajgelj_-_sveta_masa-pdf-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/page1-1263px-danilo_fajgelj_-_sveta_masa-pdf-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/page1-1263px-danilo_fajgelj_-_sveta_masa-pdf-879x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21701","attributes":{"wp-id":649577,"title":"Shofar-16-sky-Zachi-Evenor","caption":"Šofar","media-source":"wikipedia.org","media-source-url":"https://www.google.com/search?q=shofar+wikipedia&tbm=isch&ved=2ahUKEwi1s5zxt4LsAhUK-BoKHechBPEQ2-cCegQIABAA&oq=shofar+wikipedia&gs_lcp=CgNpbWcQARgAMgQIABAYOgIIADoGCAAQBRAeUIGIAVistAFg-cABaABwAHgAgAFwiAGXCpIBBDEzLjOYAQCgAQGqA","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/shofar-16-sky-zachi-evenor-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/shofar-16-sky-zachi-evenor-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/shofar-16-sky-zachi-evenor-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/shofar-16-sky-zachi-evenor-1200x891.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":34,"count":340}}}