{"links":{"first":"https://ars.rtvslo.si/api/post?categories=75&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://ars.rtvslo.si/api/post?categories=75&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=33","next":"https://ars.rtvslo.si/api/post?categories=75&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"81791","attributes":{"wp-id":635084,"date":"2020-06-29T11:21:51+02:00","modified":"2020-07-12T09:30:02+02:00","slug":"musica-sacra-238","post-type":"post","title":"V spomin Krzystofu Pendereckemu","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/06/musica-sacra-238/","content":"

Tokratno oddajo posvečamo Krzystofu Pendereckemu, skladatelju, ki je s svojim ustvarjanjem pomembno vplival na razvoj sodobne sakralne glasbe. 28. marca letos se je poslovil od tega sveta. Njegova glasba živi naprej; zaradi zahtevnosti predvsem na koncertnih odrih, tu in tam jo lahko slišimo tudi v okviru liturgije. A kakorkoli; važna je njena sporočilnost. »Želim dati glas zatirani Cerkvi v komunistični Poljski«, je izjavil že zgodaj. Duhovna glasba je postala eno glavnih področij njegovega umetniškega izraza, mavrico, stkano iz del z duhovno vsebino je razpel čez več kot štiri desetletja glasbenega snovanja – od Davidovih psalmov, ustvarjenih leta 1959 in Pasijona po Luku, prek Poljskega Requiema do Creda leta 1998. Vmes in tudi zatem je seveda nastalo še marsikaj.

","excerpt":"Skladatelj, ki je s svojim ustvarjanjem pomembno vplival na razvoj sodobne sakralne glasbe, se je letos poslovil od tega sveta.","featured-media-id":5686,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/musica-sacra/174705539","abovetitle":"","subtitle":"Skladatelj, ki je s svojim ustvarjanjem pomembno vplival na razvoj sodobne sakralne glasbe, se je letos poslovil od tega sveta.","category-text":"False","permalink":"2020/06/musica-sacra-238/","show-start":"2020-07-12T09:30:00+02:00","show-end":"2020-07-12T10:00:00+02:00","audio-length":"2033","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/10/VspominKrzystofuPendereckemu4832569.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174705539","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Sv. Ciril in Metod sta apostola, ki godujeta v teh dneh, poseben pomen imata tudi za Slovence in slovenski narod. In seveda za Slovane, saj sta širila krščansko vero v stari cerkveni slovanščini, to je jeziku, ki naj bi se govoril v okolici Soluna, od koder sta izhajala. Po njuni zaslugi je postal prvi knjižni jezik Slovanov, danes se ga še vedno uporablja v pravoslavnih cerkvah in pri glagoljaški liturgiji. Glagoljaši so se torej delovali tudi na naših tleh – to dokazujejo nekateri glagoljaški zapisi. Kaj pa glagoljaška glasba? Bolj malo podatkov pa je o glagoljaški glasbi. Obstoj glagoljaškega petja je izpričan le za glagoljaški frančiškanski samostan v Kopru. Staro cerkveno slovanščino pa so v svojih kompozicijah uporabili tudi nekateri glasbeni ustvarjalci, med njimi Vasilij Mirk, tržaški skladatelj, ki je deloval v 2. polovici 19. in v 1. polovici 20. stoletja. Eno svojih vokalnih kompozicij je poimenoval Liturgija svjatoga Joanna Zlatoustago, op. 88.

","excerpt":"Vasilij Mirk je eno svojih vokalnih kompozicij poimenoval Liturgija svjatoga Joanna Zlatoustago.","featured-media-id":20829,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/musica-sacra/174704147","abovetitle":"","subtitle":"Vasilij Mirk je eno svojih vokalnih kompozicij poimenoval Liturgija svjatoga Joanna Zlatoustago.","category-text":"False","permalink":"2020/06/musica-sacra-237/","show-start":"2020-07-05T09:30:00+02:00","show-end":"2020-07-05T10:00:00+02:00","audio-length":"1949","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/03/Obgodusv.CirilainMetoda-zglasboVasilijaMirka4823843.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174704147","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Junij je v katoliški cerkvi mesec, ko se prazniki vrstijo eden za drugim. Mi ga bomo sklenili z glasbo, namenjeno slovesnemu prazniku Sv. Petra in Pavla, ki se ga po cerkvah ponekod praznuje na zadnjo junijsko nedeljo, svetnika oz. apostola pa godujeta 29. junija. Petra je Kristus poklical za ribiča, natančneje za ribiča ljudi, ime Petrus pa pomeni skalo; po svetopisemskem izročilu naj bi mu Jezus dal to ime potem, ko ga je poklical za učenca, ob tem pa dodal: »Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala.« Znamenite besede, s katerimi je bila ustanovljena Cerkev, v svoja dela pa so jih vtkali številni glasbeni ustvarjalci.

","excerpt":"S temi znamenitimi besedami je bila ustanovljena Cerkev, v svoja dela so jih vtkali tudi številni glasbeni ustvarjalci.","featured-media-id":20757,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/musica-sacra/174702730","abovetitle":"","subtitle":"S temi znamenitimi besedami je bila ustanovljena Cerkev, v svoja dela so jih vtkali tudi številni glasbeni ustvarjalci.","category-text":"False","permalink":"2020/06/musica-sacra-236/","show-start":"2020-06-28T09:30:00+02:00","show-end":"2020-06-28T10:00:00+02:00","audio-length":"1655","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/25/TisiPeterSkala4816544.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174702730","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Junij je v katoliški cerkvi mesec, v katerem je v ospredju evharistija, poleg krsta gotovo najpomembnejši zakrament. Če krst pomeni vstop v občestvo Cerkve, je evharistija hrana, ki kristjanom omogoča vztrajati na krščanski poti. Osrednji praznik evharistije – to je praznik Svetega Rešnjega Telesa je sicer že za nami, v tem tednu bosta tudi praznika Srce Jezusovo in Srce Marijino. Evharistično srce pa se imenuje zgoščenka zbora Ljubljanskih madrigalistov, ki tematsko združuje vse tri omenjene cerkvene praznike v juniju; na njej so zbrane sakralne kompozicije p. Hugolina Sattnerja.

","excerpt":"Tako se imenuje zgoščenka zbora Ljubljanskih madrigalistov, ki tematsko združuje tri cerkvene praznike v juniju.","featured-media-id":20689,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/musica-sacra/174701414","abovetitle":"","subtitle":"Tako se imenuje zgoščenka zbora Ljubljanskih madrigalistov, ki tematsko združuje tri cerkvene praznike v juniju.","category-text":"False","permalink":"2020/06/musica-sacra-235/","show-start":"2020-06-21T09:30:00+02:00","show-end":"2020-06-21T10:00:00+02:00","audio-length":"1464","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/19/Evharistinosrce4804826.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174701414","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Tokratno oddajo bomo namenili glasbi, ki so jo različni skladatelji ustvarili na čast sv. Antonu Padovanskemu, svetniku, ki goduje 13. junija. Namenjamo pa jo tudi vsem Antonom in Antonijam - če seveda praznujejo.
\nPriljubljeni svetnik je priprošnjik za izgubljene stvari, zavetnik zaljubljencev, zakoncev, žensk in otrok, revežev, popotnikov, pekov in rudarjev; k njemu se priporočajo za srečen porod, proti neplodnosti, vročici, brodolomu in vojni. Ne preseneča zato, če so se mu z glasbo poklonili tudi nekateri glasbeni ustvarjalci, med njimi Antonio Vivaldi, Johannes Brahms in Francis Poulenc.

","excerpt":"Svetniku, ki goduje 13. junija, so se z glasbo poklonili skladatelji A. Vivaldi, J. Brahms in F. Poulenc.","featured-media-id":20569,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"Svetniku, ki goduje 13. junija, so se z glasbo poklonili skladatelji A. Vivaldi, J. Brahms in F. Poulenc.","category-text":"False","permalink":"2020/05/musica-sacra-234/","show-start":"2020-06-14T09:30:00+02:00","show-end":"2020-06-14T10:00:00+02:00","audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Na cerkveni praznik Svete Trojice vas vabimo k poslušanju enega samega dela – to bo kantata Hvaljen bodi, Gospod, moj Bog, Johanna Sebastijana Bacha, ki je svojo prvo izvedbo doživela 8. junija leta 1727 v Leipzigu. Po vsebini je hvalnica Sveti Trojici in nagovarja Boga Stvarnika, Boga Odrešenika in Boga Tolažnika; kljub temu, da je namenjena za nedeljo Svete Trojice, je torej binkoštno obarvana. Kar ne preseneča, saj so binkošti po cerkvenem koledarju le eno nedeljo prej.

","excerpt":"Po vsebini je skladba hvalnica Sveti Trojici in nagovarja Boga Stvarnika, Boga Odrešenika in Boga Tolažnika.","featured-media-id":20473,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"Po vsebini je skladba hvalnica Sveti Trojici in nagovarja Boga Stvarnika, Boga Odrešenika in Boga Tolažnika.","category-text":"False","permalink":"2020/05/musica-sacra-233/","show-start":"2020-06-07T09:30:00+02:00","show-end":"2020-06-07T10:00:00+02:00","audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Binkošti so tretji največji praznik cerkvenega leta; praznujejo ga katoličani, evangeličani in pravoslavni – slednji zaradi julijanskega koledarja, ki ga uporabljajo, navadno pozneje. Glasba na ta dan je raznovrstna, saj praznik v sebi združuje različna razpoloženja. Prevladuje veselo, hkrati skrivnostno vzdušje. Po izročilu evangelista Luka naj bi se namreč na ta dan Sveti Duh z ognjem in viharjem spustil nad zbrane apostole in jim podelil dar govorjenja v različnih jezikih: zatem so začeli govoriti vsak v svojem jeziku ali narečju, a so se med seboj vseeno razumeli. Z univerzalnim glasbenim jezikom naj bi nas zato nagovarjale tudi binkoštne kompozicije.

","excerpt":"Glasba na ta dan je raznovrstna, saj praznik v sebi združuje različna razpoloženja.","featured-media-id":20384,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"Glasba na ta dan je raznovrstna, saj praznik v sebi združuje različna razpoloženja.","category-text":"False","permalink":"2020/05/musica-sacra-232/","show-start":"2020-05-31T09:30:00+02:00","show-end":"2020-05-31T10:00:00+02:00","audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Letos mineva 250 let od rojstva Ludwiga van Beethovna, skladatelja, ki kljub globoki osebni veri ni zapustil prav velikega števila skladb s sakralno vsebino. V resnici so nabožne le tri: veličastna Slovesna maša, oratorij Kristus na Oljski gori in Maša v C-duru. Missa solemnis oz. Slovesna maša je tako po obsegu kot številčnosti izvajalcev že v času nastanka presegla vsa dotedanja liturgična dela; danes jo največkrat slišimo v koncertni obliki. Duhovne po sporočilu pa so tudi mnoga druga Beethovnova dela. »Vsako resnično ustvarjanje umetnosti je neodvisno, močnejše od samega umetnika in se skozi svoj obstoj vrača k božanskemu; s človekom je povezano le v tem, da priča o posredovanju božanskega v njem«, je zapisal. »Torej umetnost vselej predstavlja božanstvo, človeško razmerje do njega pa je religija; kar dosežemo z umetnostjo, je od Boga, božji navdih daje človeku cilj in sposobnost, da ga doseže.«

To je potrdil tudi s svojo glasbo.

","excerpt":"\"Kar dosežemo z umetnostjo, je od Boga, božji navdih daje človeku cilj in sposobnost, da ga doseže\", je zapisal skladatelj, čeprav ni ustvaril veliko skladb z duhovno vsebino..","featured-media-id":20123,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"\"Kar dosežemo z umetnostjo, je od Boga, božji navdih daje človeku cilj in sposobnost, da ga doseže\", je zapisal skladatelj, čeprav ni ustvaril veliko skladb z duhovno vsebino..","category-text":"False","permalink":"2020/05/musica-sacra-231/","show-start":"2020-05-24T09:30:00+02:00","show-end":"2020-05-24T10:00:00+02:00","audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

To je potrdil tudi s svojo glasbo.

Maj je v katoliški cerkvi mesec, posvečen Materi Božji. Rož, ki jo simbolizirajo ali celo poosebljajo, je veliko, vsekakor so najbolj poznane šmarnice; po teh skritih, snežno belih in dišečih rožicah je poimenovana tudi ljudska pobožnost, ki je na Slovenskem še vedno živa, odvija pa se v cerkvah, ob vaških kapelicah in drugih znamenjih. Ljudje se tam dan za dnem zbirajo ob poslušanju šmarničnega branja, molitvi, prepevanju litanij in ljudskih pesmi. V čast majniški Mariji pa je nastalo tudi lepo število zborovskih pesmi, ki se jih sliši pri liturgiji, včasih pa tudi na koncertih z duhovno glasbo. Letos žal ni tako, zato, tako zborovskim kot ljudskim Marijinim majniškim pesmim, lahko prisluhnete na programu Ars.

","excerpt":"Maj je v katoliški cerkvi mesec, posvečen Mariji.","featured-media-id":20196,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"Maj je v katoliški cerkvi mesec, posvečen Mariji.","category-text":"False","permalink":"2020/05/musica-sacra-230/","show-start":"2020-05-17T09:30:00+02:00","show-end":"2020-05-17T10:00:00+02:00","audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Regina caeli je velikonočna antifona, natančneje ena od štirih marijanskih antifon, s katero se časti Marijo in vstalega Kristusa. Njen izvor ni znan, po nekaterih virih naj bi segal v 13. stoletje, iz katerega izvira tudi tako imenovana »zlata legenda«, delo Jacobusa da Varagine, italijanskega kronopisca in škofa iz Genove. V njej poleg opisov življenja svetnikov najdemo tudi zgodbo o nastanku omenjene antifone. Ki pa je precej starejša: Papež Gregor Véliki naj bi v 6. stoletju med procesijo s podobo Blažene Device, h kateri so molili za konec kuge v Rimu, slišal angele, ki so peli prve tri verze iz Regine caeli. Ko je na Angelskem gradu zagledal še angela, ki je v znak konca smrtonosne bolezni pospravil svoj meč, je pod silnim vtisom videnja sam dodal še četrti verz, to je »Ora pro nobis Deum«.

Skozi stoletja so na osnovi te antifone nastala številna glasbena dela.

","excerpt":"Regina caeli je velikonočna antifona, natančneje ena od štirih marijanskih antifon, s katero se časti Marijo in vstalega Kristusa.","featured-media-id":20124,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"Regina caeli je velikonočna antifona, natančneje ena od štirih marijanskih antifon, s katero se časti Marijo in vstalega Kristusa.","category-text":"False","permalink":"2020/04/musica-sacra-229/","show-start":"2020-05-10T09:30:00+02:00","show-end":"2020-05-10T10:00:00+02:00","audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Skozi stoletja so na osnovi te antifone nastala številna glasbena dela.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"128"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20124"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20124"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"128","attributes":{"slug":"polona-gantar","name":"Polona Gantar","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Media","id":"20123","attributes":{"wp-id":627712,"title":"Beethoven","caption":"Ludwig van Beethoven","media-source":"wikipedia.org","media-source-url":"https://www.google.com/search?q=beethoven&rlz=1C1GCEB_enSI810SI810&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=2ahUKEwj1tfe6v_foAhXFpYsKHf_oAOEQ_AUoAXoECBUQAw&biw=1366&bih=625#imgrc","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/beethoven-2-e1588834093896-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/beethoven-2-e1588834093896-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/beethoven-2-e1588834093896-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/beethoven-2-e1588834093896-998x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20124","attributes":{"wp-id":627715,"title":"Würzburger_DomMaialtarL1020169_(2)","caption":"Kraljica Nebeška","media-source":"wikipedia. org","media-source-url":"https://www.google.com/search?q=himmel+k%C3%B6nigin+wikipedia&tbm=isch&ved=2ahUKEwjBt8Ha_J_pAhWTP-wKHVFiDzgQ2-cCegQIABAA&oq=himmel+k%C3%B6nigin+wikipedia&gs_lcp=CgNpbWcQDFC7QljEYWCscWgAcAB4AIABaIgBzguS","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/wurzburger_dommaialtarl1020169_2-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/wurzburger_dommaialtarl1020169_2-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/wurzburger_dommaialtarl1020169_2-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/wurzburger_dommaialtarl1020169_2-732x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20196","attributes":{"wp-id":628456,"title":"blue-4179147_1280","caption":"spominčice","media-source":"pixabay.com","media-source-url":"https://www.google.com/search?q=mai%20blumen%20pixabay&tbm=isch&tbs=isz%3Al&rlz=1C1GCEB_enSI810SI810&hl=en-US&ved=0CAEQpwVqFwoTCMCU-pXYsOkCFQAAAAAdAAAAABAJ&biw=1349&bih=625#imgrc=M1mFPycEzoRe5M","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/blue-4179147_1280-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/blue-4179147_1280-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/blue-4179147_1280-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/blue-4179147_1280-1200x674.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20384","attributes":{"wp-id":630196,"title":"1200px-Giotto_di_Bondone_088","caption":"binkošti","media-source":"wikipedia.org","media-source-url":"https://www.google.com/search?q=pentecoste+wikipedia&tbm=isch&ved=2ahUKEwivnd25ntfpAhUNtaQKHdF1CLgQ2-cCegQIABAA&oq=pentecoste+wikipedia&gs_lcp=CgNpbWcQDDIGCAAQChAYOgIIADoEC","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/1200px-giotto_di_bondone_088-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/1200px-giotto_di_bondone_088-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/1200px-giotto_di_bondone_088-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/1200px-giotto_di_bondone_088-1152x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20473","attributes":{"wp-id":631079,"title":"rome-1100166_1280","caption":"Sveta Trojica","media-source":"pixabay.com","media-source-url":"https://www.google.com/search?q=trinitatis+pixabay&tbm=isch&ved=2ahUKEwjI3pXml-rpAhXt6-AKHYSJCxcQ2-cCegQIABAA&oq=trinitatis+pixabay&gs_lcp=CgNpbWcQDDoGCAAQBRAeOgIIADoECAAQHjoGCAAQCBAeUNR4WIK","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/rome-1100166_1280-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/rome-1100166_1280-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/rome-1100166_1280-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/rome-1100166_1280-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20569","attributes":{"wp-id":631746,"title":"statue-2695581_1280","caption":"sv. Anton Padovanski","media-source":"pixabay.com","media-source-url":"https://www.google.com/search?q=sant%27antonio+di+padova+pixabay&tbm=isch&ved=2ahUKEwiGgaTtxfnpAhVRtqQKHYqAAK8Q2-cCegQIABAA&oq=sant%27antonio+di+padova+pixabay&gs_lcp=CgNpb","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/statue-2695581_1280-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/statue-2695581_1280-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/statue-2695581_1280-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/statue-2695581_1280-1200x860.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20689","attributes":{"wp-id":632922,"title":"heart-1718596_1280","caption":"Srce Jezusovo","media-source":"pixabay.com","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/heart-1718596_1280-960x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/heart-1718596_1280-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/heart-1718596_1280-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/heart-1718596_1280-900x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20757","attributes":{"wp-id":633800,"title":"Christ_giving_the_Keys_of_Heaven_to_St._Peter_by_Peter_Paul_Rubens_-_Gemäldegalerie_-_Berlin_-_Germany_2017","caption":"Kristus daje Petru ključe nebeškega kraljestva","media-source":"wikipedia.org","media-source-url":"https://www.google.com/search?q=saint+peter+and++paul+wikipedia&tbm=isch&ved=2ahUKEwi1j5z6yJ3qAhVowAIHHbJPBU4Q2-cCegQIABAA&oq=saint+peter+and++paul+wikipedia&gs_lcp=CgN","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/christ_giving_the_keys_of_heaven_to_st-_peter_by_peter_paul_rubens_-_gemaldegalerie_-_berlin_-_germany_2017-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/christ_giving_the_keys_of_heaven_to_st-_peter_by_peter_paul_rubens_-_gemaldegalerie_-_berlin_-_germany_2017-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/christ_giving_the_keys_of_heaven_to_st-_peter_by_peter_paul_rubens_-_gemaldegalerie_-_berlin_-_germany_2017-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/christ_giving_the_keys_of_heaven_to_st-_peter_by_peter_paul_rubens_-_gemaldegalerie_-_berlin_-_germany_2017-1020x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20829","attributes":{"wp-id":635693,"title":"ciril-metod-e1515793578188","caption":"sv. Ciril in Metod","media-source":"alateia.si","media-source-url":"https://www.google.com/search?q=st+ciril+in+metod+wikipedia&tbm=isch&ved=2ahUKEwi-75OMoq7qAhVUIMUKHc9jCgMQ2-cCegQIABAA&oq=st+ciril+in+metod+wikipedia&gs_lcp=CgNpbWcQDFDLTFiGb2C0fWgAcAB4AIABcogBkgmSAQQxNS4xmAEAoAEBqgELZ3dzLXdpei1pbWc&sclient=img&ei=aar9Xv6WEdTAlAbPx6kY&bih=625&biw=1349&rlz=1C1GCEB_enSI904SI904&tbs=isz%3Al&hl=en-US#imgrc=1XIwvhnrfgSDIM","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ciril-metod-e1515793578188-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ciril-metod-e1515793578188-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ciril-metod-e1515793578188-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ciril-metod-e1515793578188-1200x910.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"5686","attributes":{"wp-id":80459,"title":"Krzysztof-Penderecki1-1024×682","caption":"Krzysztof Penderecki","media-source":"ljubljanafestival.si","media-source-url":"http://www.ljubljanafestival.si/event/krzysztof-penderecki-poljski-rekviem-si/","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/07/Krzysztof-Penderecki1-1024x682-e1585816059369-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/07/Krzysztof-Penderecki1-1024x682-e1585816059369-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/07/Krzysztof-Penderecki1-1024x682-e1585816059369-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/07/Krzysztof-Penderecki1-1024x682-1024x682.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":33,"count":329}}}