Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najboljši koncerti iz EBU ponudbe, svetovni zani orkestri, solisti in dirigenti. Magistralne izvedbe klasičnih mojstrovin.
Predvajamo posnetke s koncerta Baselskega komornega orkestra, ki v letošnjem letu obeležuje 40-letnico delovanja in je 11. novembra lani nastopil v londonski dvorani Wigmore. Zasedbo je vodil Kristian Bezuidenhout, ki se je predstavil v dvojni vlogi – kot dirigent koncertnega večera in kot pianist solist v Mozartovem Klavirskem koncertu št. 9 v Es-duru, K. 271. Druga solistka večera, violinistka Alina Ibragimova, je na violino s črevastimi strunami izvedla Mozartov Violinski koncert št. 5 v A-duru, K. 219, 'Turški'. Spored sta dopolnili še svetovna praizvedba skladbe Tretje oko v Baslu živečega skladatelja Jannika Gigerja in uvodna Simfonija št. 52 v c-molu Josepha Haydna.
Simfonični orkester Praškega radia je 27. junija lani nastopil v Festivalski dvorani v Litomyšlu, češkem mestecu v Pardubiškem okraju nedaleč od poljske meje. Na koncertu v sklopu tamkajšnjega glasbenega festivala Smetanov Litomyšl so glasbeniki pod vodstvom Petra Popelke najprej izvedli uverturo k operi Ruslan in Ljudmila Mihaila Glinke. Sledil je Violinski koncert Petra Iljiča Čajkovskega, v katerem je kot solist nastopil v Rusiji rojeni violinist s francoskim državljanstvom Fedor Rudin, spored pa je zaokrožila Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88 Antonina Dvoržaka.
Nacionalni simfonični orkester Italijanske radiotelevizije (RAI) je 19. maja lani nastopil v avditoriju Artura Toscaninija Italijanske radiotelevizije v Torinu. Eden najboljših italijanskih orkestrov je tam nastopil pod vodstvom Alessandra Bonata, kot solist pa se je v Klavirskem koncertu št. 23 v A-duru, K. 488 Wolfganga Amadeusa Mozarta predstavil prodorni 25-letni japonski pianist Mao Fujita. Spored sta uokvirili uvertura k operi La Clemenza di Tito Wolfganga Amadeusa Mozarta in Simfonija št. 1 v g-molu, op. 13, z vzdevkom Zimske sanje Petra Iljiča Čajkovskega.
Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna, njegov šef dirigent Cristian Măcelaru in prodorni avstrijsko-iranski violončelist mlajše generacije Kian Soltani so 20. oktobra lani nastopili v kölnski Filharmonični dvorani. Tam je za uvod zvenel Koncert za violončelo v e-molu, op. 85, zadnje veliko delo Edwarda Elgarja, nastalo takoj po koncu 1. svetovne vojne, v drugem delu koncerta pa še romantično obarvana Simfonija št. 3 v a-molu, op. 44 Sergeja Rahmaninova.
Ugledna nemško-japonska pianistka Alice Sare Ott, ki se kljub 35 letom starosti že ponaša z več kot desetimi izdanimi albumi pri založbi Deutsche Grammophon, Danski nacionalni simfonični orkester in hongkonška dirigentka Elim Chan so 14. septembra lani nastopili v Koncertni hiši Danskega radia v Koebenhavnu. Koncertni spored je uvedel Entr’acte za godala sodobne ameriške glasbene ustvarjalke Caroline Shaw, ki jo je za to leta 2011 zloženo delo navdihnil eden izmed godalnih kvartetov Josepha Haydna. Koncert je zaokrožila Simfonija št. 2 v c-molu, op. 17, ‘Maloruska’, Petra Iljiča Čajkovskega, vmes pa je zvenel še Griegov Klavirski koncert v a-molu, op. 16, v katerem je kot solistka nastopila Alice Sara Ott, ki bo v petek, 15. marca, nastopila tudi v Zlatem abonmaju Cankarjevega doma v Ljubljani skupaj s Simfoničnim orkestrom iz Birminghama. Ob tej priložnosti predstavljamo tudi krajši pogovor z glasbenico.
Zahodnoavstralski simfonični orkester iz Pertha je 18. marca lani v koncertni dvorani v Perthu izvedel simfonično pesnitev Zakleti lovec, ki jo je César Franck zložil po baladi Divji lovec nemškega pesnika Gottfrieda Augusta Bürgerja, Klavirski koncert št. 1 v b-molu, op. 23 Petra Iljiča Čajkovskega in odlomke iz baleta Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva. Kot solist se je v glasbi Čajkovskega predstavil češki pianist Lukáš Vondráček, za dirigentskim pultom pa je bil Izraelec Asher Fisch, sicer že od leta 2014 šef dirigent Zahodnoavstralskih simfonikov.
Bamberški simfoniki so 29. junija lani nastopili v dvorani Maxa Littmanna v Bad Kissingenu v sklopu festivala Kissingenško poletje. Koncert je odprla uvertura k Rossinijevi operi Tatinska sraka, sledil je Koncert za violončelo št. 2 v D-duru Josepha Haydna, v katerem se je kot solist predstavil violončelist Maximillian Hornung, spored pa je zaokrožila Simfonija št. 9 v C-duru, D. 944, 'Velika' Franza Schuberta. Bamberški simfonični orkester je vodil Manfred Honeck.
Izraelski pianist Tom Borrow je eden najvidnejših glasbenih umetnikov mlajše generacije, 1. februarja se je v Koncertni hiši Danskega radia v Koebenhavnu predstavil kot solist v Klavirskem koncertu št. 3 v c-molu Ludwiga van Beethovna. Spored je zapolnila Brucknerjeva Simfonija št. 7 v E-duru, ki jo je izvedel Danski nacionalni simfonični orkester, dirigiral je orkestrov šef dirigent Fabio Luisi.
Litovski nacionalni simfonični orkester je 12. novembra 2022 nastopil v Litovski nacionalni filharmonični dvorani v Vilni. Orkester je na koncertu vodila kanadska dirigentka Keri-Lynn Wilson, nekdanja šefica dirigentka Orkestra Slovenske filharmonije, kot solistka pa se je v Bartókovem Violinskem koncertu št. 2 predstavila domačinka Rusnė Mataitytė. Spored sta uokvirili Koncertna skladba št. 2, op. 103 Vytautasa Barkauskasa in Simfonija št. 7 v d-molu, op. 70 Antonina Dvoržaka, prva iz niza zadnjih treh simfonij, ki pomenijo krono skladateljevega simfoničnega opusa.
Simfonični orkester Švedskega radia je pod vodstvom Maksima Jemeljaničeva 3. junija 2022 nastopil v Berwaldovi dvorani v Stockholmu. Tam je najprej zvenela s kanadskimi ljudskimi motivi prežeta orkestrska skladba iz zgodnjega ustvarjalnega obdobja Benjamina Brittna z naslovom Kanadski karneval, op. 19. Sledil je Klavirski koncert št. 2 v c-molu, op. 18 Sergeja Rahmaninova, v katerem se je v solistični vlogi predstavil danes 33-letni francoski pianist Lucas Debargue, ki je leta 2015 osvojil četrto nagrado na petnajstem Mednarodnem tekmovanju Čajkovskega v Moskvi, hkrati pa tudi posebno nagrado Moskovskega združenja glasbenih kritikov. Drugi del koncertnega sporeda so zapolnile Enigma variacije za orkester Edwarda Elgarja.
Predvajamo posnetek koncerta Simfoničnega orkestra iz San Francisca, ki je pod vodstvom Gustava Dudamela 21. aprila 2022 v simfonični dvorani Louise Davies v San Franciscu izvedel Mozartov poklon svojemu drugemu najljubšemu mestu - Simfonijo št. 38 v D-duru, K. 504 ‘Praško’ in enega največjih glasbenih univerzumov Gustava Mahlerja - Simfonijo št. 5 v cis-molu.
Predvajamo posnetke s koncerta orkestra Mlada nemška filharmonija, ki je pod vodstvom Matthiasa Pintscherja 19. septembra lani nastopil v dvorani kölnske Filharmonije. Kot solistka se je v Mendelssohnovem Violinskem koncertu v e-molu, op. 64 predstavila komaj 22-letna Nizozemka Noa Wildschut, ki igra na violino Giuseppa Guarnerija, izdelano okrog leta 1729 v Cremoni in znano pod vzdevkom Lady Stretton. Spored sta uokvirila delo z naslovom Neharot 2020 Matthiasa Pintscherja in Morska deklica Alexandra von Zemlinskega, ki je glavni navdih našel v istoimenski pravljici Hansa Christiana Andersena, čeprav v tej simfonični fantaziji prepoznamo tudi očitne avtobiografske poteze.
Brucknerjeve monumentalne orkestrske stvaritve so prave mogočne simfonične katedrale. To še posebno velja za 8. simfonijo, skladateljevo zadnje dokončano simfonično delo. Bruckner sam je sklepni Finale označil za "najpomembnejši stavek svojega življenja" in zagotovo pomeni vrhunec njegove bogate kariere, morda celo dobe: to je glasba "tleče umirjenosti" in "neslutene veličine", v kateri pretresljiva groza uvodnega stavka simfonije na koncu vendarle najde ne le razrešitev, temveč tudi transcendenco. 8. simfonijo Antona Brucknerja je 4. septembra lani, na skladateljev 199. rojstni dan, v Kraljevi Albertovi dvorani v Londonu izvedel Simfonični orkester BBC pod vodstvom Semjona Bičkova.
Glasba Richarda Straussa je po eni strani izjemno ilustrativna, po drugi pa tudi svojstveno intimnoizpovedna. Predvajamo posnetke s koncerta, ki je bil 15. januarja 2020 v Palači umetnosti MÜPA v Budimpešti. Tam so najprej zvenele Štiri poslednje pesmi, koncertna izvedba končnega prizora opere Kavalir z rožo in nato še kolosalna hvalnica naravi, v podstati z Nietschejevo filozofijo prežeta Alpska simfonija. Igral je Simfonični orkester Madžarskega radia iz Budimpešte, dirigiral je Riccardo Frizza. Kot vokalni solisti so nastopili sopranistki Andrea Rost in Ágnes Molnár, mezzosopranistka Andrea Szántó in baritonist Róbert Rezsnyák.
Moskovski filharmonični orkester je 10. aprila leta 2018 pod vodstvom dirigenta Alekseja Rubina nastopil v Koncertni dvorani Čajkovskega v Moskvi, kjer je izvedel koncertni program, poimenovan Dunajske melodije. Prvi del koncerta je pripadel Mozartovi glasbi, in sicer uverturi k operi Čarobni piščal ter Klavirskemu koncertu št. 21 v C-duru, K. 467, v katerem je kot solistka nastopila pianistka Jekaterina Mečetina. Drugi del koncerta je bil kot rečeno lahkotnejši, Moskovski filharmonični orkester pa je predstavil valčka Zgodbe iz dunajskega gozda in Glasovi pomladi ter uverturo k opereti Netopir Johanna Straussa mlajšega, prav ob koncu koncerta pa še nekaj krajših valčkov iz opere Kavalir z rožo Richarda Straussa.
Filharmonični orkester Severnonemškega radia iz Hannovra je 16. marca letos nastopil v Kupolasti dvorani mestne hiše v Hannovru, v sklopu tamkajšnjega Brahmsovega festivala. Na koncertu je nastopil Filharmonični orkester Severnonemškega radia iz Hannovra pod vodstvom svojega zdaj že dolgoletnega šefa dirigenta Andrewa Manzeja, ki zasedbo vodi že desetletje. Na začetku se je kot solist v Brahmsovem Violinskem koncertu v D-duru predstavil odlični nemški violinist Christian Tetzlaff, v drugem delu koncerta pa je zvenela Brahmsova Tretja simfonija.
Predvajamo posnetke s koncerta, ki je bil izveden 17. marca letos v Kupolasti dvorani mestne hiše v Hannovru. Tam je v sklopu Brahmsovega festivala nastopil Filharmonični orkester Severnonemškega radia iz Hannovra pod vodstvom svojega šefa dirigenta Andrewa Manzeja, ki to priznano nemško simfonično zasedbo vodi že desetletje. V prvi točki sporeda – Brahmsovem Dvojnem koncertu za violino in violončelo – sta kot solista nastopila violinist Christian Tetzlaff in njegova sestra, violončelistka Tanja Tetzlaff. Program je dopolnila 1. simfonija Johannesa Brahmsa, ki je prav s tem delom utrl pot nadaljnjemu razvoju simfoničnega žanra.
Predvajamo posnetke s koncerta, ki je 2. junija letos zvenel v Smetanovi dvorani praške Mestne hiše. Tam so na zadnjem koncertu Mednarodnega glasbenega festivala Praška pomlad nastopili člani Praškega filharmoničnega zbora in Češkega filharmoničnega orkestra ter dirigent Christoph Eschenbach. Na sporedu so bile Atmosfere Györgya Ligetija, Brahmsova Pesem usode in Beethovnova 9. simfonija. Solisti v simfoniji so sopranistka Simona Houda - Šaturova, mezzosopranistka Lucie Hilscherova, tenorist Steve Daislim in basist Jan Martinik.
Nacionalni simfonični orkester RAI je 25. maja letos nastopil v Avditoriju Artura Toscaninija Italijanske radiotelevizije v Torinu. Orkester je vodil gostujoči dirigent Kirill Petrenko, spored pa sta sestavljali obsežnejši orkestrski deli – Tri skladbe za orkester, op. 6 Albana Berga, ki je to svoje zgodnje delo posvetil prijatelju in učitelju Arnoldu Schönbergu, ter suita Lemminkäinen, op. 22 – Štiri legende iz Kalevale Jeana Sibeliusa, ki je za programsko ogrodje vzel nekaj zgodb o junaku šamanu iz finskega nacionalnega epa Kalevala.
12. maja letos je v Berwaldovi dvorani v Stockholmu nastopil Simfonični orkester Švedskega radia, za dirigentskim pultom mu je poveljeval legendarni švedski dirigent. Danes 96-letni Herbert Blomstedt je bil orkestrov šef dirigent v letih od 1977 do 1982, danes pa je njegov častni dirigent. V svoji bogati karieri je kot šef dirigent vodil tudi druge slovite orkestre, kot so orkester Saške državne kapele iz Dresdna, orkester Gewandhaus iz Leipziga in Simfoniki iz San Francisca. Spored koncerta je obsegal dve redkeje izvajani simfonični partituri iz obdobja glasbene romantike – Schubertovo Simfonijo št. 6 v C-duru in Berwaldovo 2. simfonijo v D-duru, z vzdevkom 'Capricieuse'.
