Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predstavljamo pesnike in prozaiste vseh časov. Slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.
Francoski pesnik Claude Esteban se je rodil 26. julija 1935 španskemu očetu in francoski materi. Pripadnost različnima kulturama je močno zaznamovala njegovo poezijo. Dvojnost, ki jo je čutil v sebi, je delno pomiril tako, da je svoje pesmi pisal v francoščini ter v francoski jezik prevajal špansko govoreče pesnike, kot so bili Octavio Paz, Jorge Luis Borges in Federico Garcia Lorca. V zbirki "Razpostava vrta in telesa", ki je izšla leta 1983, v kratkih, skorajda aforističnih pesmih v prozi raziskuje razmerja med živo in neživo naravo ter človekovo mesto pri tem, vse v luči zavedanja o svoji lastni smrtnosti, ki je bila morda osrednja pesnikova obsesija. Prevajalec: Aleš Berger, interpret: Marko Mandić, režiser: Igor Likar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Mirko Marinšek, urednici oddaje: Maja Žel Nolda, Ana Rozman, leto nastanka: 2011.
Literarni večer posvečamo francoskemu pisatelju Anatolu Franceu ob sto osemdeseti obletnici njegovega rojstva. Umrl je leta 1924, tri leta potem, ko je dobil Nobelovo nagrado za književnost. France sodi med najbolj prevajane francoske pripovednike na prehodu iz 19. v 20. stoletje, pisal je vse zvrsti književnosti od poezije do romanov – teh je približno trideset – in dram. Poslušali bomo radijsko priredbo romana Kuhinja pri Kraljici Gosji nožici Anatola Francea. Besedilo je prvič objavil leta 1892, nastala pa je na podlagi pisateljevega rahločutnega prisluškovanja življenjskemu duhu prejšnjih rodov. Franceovo delo označujeta klasična usmerjenost in nevsiljiva eleganca pripovedne tehnike, ki ohranja to lastnost tudi v poslovenitvi Otona Župančiča. Avtor priredbe: Vlado Senica, asistentka režije: Alenka Grajžar, igralci in igralke: Boris Ostan, Franček Drofenik, Danilo Benedičič, Ivanka Mežan, Janez Albreht, Majda Grbac, Marijana Klanšek, Niko Goršič, Polde Bibič, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, mojster zvoka: Staš Janež, režiser: Aleš Jan, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 1984.
Živa Čebulj je prevajalka, pesnica, prevodoslovka in gledališka lektorica. Poleg proznih avtorjev prevaja tudi poezijo in dramska besedila. Za prevod prvega dela osebne antologije Andrée Chedid Ubesediti pesem je pred dvema letoma dobila nagrado Radojke Vrančič, lani pa so ji pri založbi Poetikon izdali tudi pesniški prvenec Sama ljubezen je to. V oddaji se ji posvečamo kot prevajalki. Poleg njenih razmišljanj o prevajanju boste poslušali tudi odlomke iz romanov v njenem prevodu: V odsotnosti moških Philippa Bessona, Pripoveduj jim o bitkah, kraljih in slonih Mathiasa Enarda in Tisto neustavljivo Metke Zupančič ter nekaj pesmi Andrée Chedid. Avtorja oddaje Matej Juh, Živa Čebulj, prevajalka Živa Čebulj, interpreta Branko Jordan in Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Produkcija 2024.
Leta 2023 so se pesniškega festivala Dnevi poezije in vina na Ptuju udeležili tudi trije sodobni češki pesniki: Petr Hruška, Ondřej Lipár in Marie Iljašenko. Vsi trije so se v okviru festivala udeležili tudi prevajalske delavnice, na kateri so sodelovali s slovenskimi ustvarjalci: Primožem Čučnikom, Barbaro Jurša Potocco, Barbaro Korun in Diano Pungeršič. Diana Pungeršič je tudi avtorica predloge za oddajo, v kateri predstavlja poetike omenjenih čeških ustvarjalcev, vanjo pa je vključila prevode njihovih pesmi, ki so nastali na delavnici. Avtorji literarnega dela: Petr Hruška, Ondřej Lipár, Marie Iljašenko; avtorji prevoda: Primož Čučnik, Barbara Korun, Barbara Jurša Potocco; avtorica scenarija: Diana Pungeršič; režiser: Klemen Markovčič; bralca: Mateja Perpar, Igor Velše; interpreta: Gaja Filač, Urban Kuntarič; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2024.
Pesnik, pisatelj, prevajalec in literarni zgodovinar Peter Svetina ni le odličen ustvarjalec in poznavalec leposlovja, pač pa tudi velik ljubitelj čaja. Ljubezen do tega napitka je združil z ljubeznijo do pisane besede in poglobljenim literarnozgodovinskim znanjem – in nastala je zanimiva, poučna, pa tudi duhovita refleksija o tem, kako poparek listov čajevca stopa v slovensko književnost. Urednica oddaje je Tina Kozin, produkcija leta 2024.
Octavio Paz, mehiški pesnik, pisatelj, diplomat, Nobelov nagrajenec za književnost leta 1990 se je rodil 31. marca leta 1914. Prvo pesniško zbirko Divja luna je objavil leta 1933, zaslovel pa je s knjigo Mesečev kamen leta 1957. Za življenja je sledilo še več kot petindvajset zbirk. V slovenščini imamo dve knjigi njegovih pesmi in knjigo izbranih esejev Branje in zrenje. Trdno zasidran v svoji deželi in svobodomiselnem pogledu je izražal globoko bivanjske občutke sodobnega človeka: »Samotni Mehičan ljubi proslave in javna zborovanja… in vsakršen izgovor je dober za to, da pretrga potekanje časa,« zapiše Octavio Paz. Posneto v studiu Radia Slovenija leta 1985 Prevajalec Ciril Bergles, igralci Jurij Souček, Igor Samobor, Aleš Valič, mojster zvoka Jure Culiberg režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten
29. marca 1874 se je v Kamniku rodil slovenski general Rudolf Maister Vojanov, ki je pomembno zaznamoval zgodovino Slovencev v 20. stoletju. Manj je znano, da je bil Rudolf Maister tudi pesnik, strasten zbiralec knjig in prijatelj osrednjih predstavnikov slovenske moderne: Župančiča, Ketteja in Murna. Ob 150. obletnici rojstva borca za severno mejo, pesnika, generala poslušamo pet Maistrovih pesmi in odlomek iz biografskega romana Jožeta Hudalesa z naslovom General. Oddajo iz leta 1986 je pripravila Živa Emeršič; pesmi je interpretiral Pavle Ravnohrib, odlomek iz romana General Jožeta Hudalesa pa Marko Okorn; vezno besedilo sta prebrala Eva Janc in Slobodan Kaloper, glasbeno jo je opremil Peter Čare, tonska izvedba Damir Meglič in Zmago Frece, režija Elza Rituper.
Oddaja ob maturi 2024. Naslov tematskega sklopa 'Ujeti ali svobodni' nazorno opisuje stanje v družbi - nekje od daleč se morda svetlika privid sanjske prihodnosti, a ujetost skladiščnih delavk v suženjski vsakdanjik je očitna. Scenarij Nejc Rožman Ivančič, igralki Barbara Cerar in Gaja Filač, bralec Renato Horvat. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič. Posneto leta 2024.
Ob dnevu poezije bo v središču Literarnega večera pesnik in prevajalec Ivan Minatti. Tudi zato, ker bomo dan pozneje, 22. marca, zaznamovali 100. obletnico njegovega rojstva. Minatti je bil izrazit in samosvoj lirik, njegova intimistična poezija je osvojila velik krog bralcev, pesem Nekoga moraš imeti rad, ki je leta 1963 izšla v avtorjevi zbirki z enakim naslovom, pa je tako rekoč ponarodela. Izbor pesmi za oddajo je pripravil avtor sam. Avtorica scenarija: Ksenija Bizjak, režiser: Jože Valentič, asistentka režije: Bernarda Černe, bralca: Jasna Rodošek in Matjaž Romih, govori: Ivan Minatti, interpreta: Slavko Cerjak in Boris Ostan, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, mojster zvoka: Jure Culiberg, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija leta 2004.
Koliko svobode ostane posamezniku, ujetemu v kolesje sistema in neomejene oblasti? Sprevrženost tistih, ki imajo moč, je grozljiva, a človekova volja je neuklonljiva. Scenarij: Nada Barbarič, igralci: Marko Mandić, Radko Polič Rac in Primož Pirnat, bralca: Barbara Zupan in Aleksander Golja, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Matjaž Miklič. Redaktor: Vlado Motnikar, asistentka režije: Špela Kravogel, režiser Igor Likar. Premiera: 2014
Tudi 120 let po rojstvu Srečka Kosovela zanimanje za njegovo poezijo ne usiha, kvečjemu nasprotno. Kot bi vsaka generacija znova odkrila moč in razsežnosti njegovih verzov – pa naj bodo impresionistični, ekspresionistični ali konstruktivistični – ter njihov pomen za naš tukaj in zdaj. V Literarnem večeru, ki je nastal na podlagi predloge Katarine Mahnič, ob poeziji lahko prisluhnete tudi Kosovelovi prozi in pismom. Avtorica oddaje: Katarina Mahnič, avtor literarnega dela: Srečko Kosovel, režiserka: Elza Rituper, bralka: Nataša Dolenc, interpreti: Marjan Hlastec, Sandi Pavlin, Ivan Rupnik, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, mojster zvoka: Mirko Marinšek, urednika: Vlado Motnikar, Tina Kozin, produkcija 1994.
Ujeti ali svobodni? Francoski eksistencialistični pisatelj in filozof Jean-Paul Sartre je človeku pripisoval polno odgovornost za svoja dejanja, saj so ta posledica posameznikove svobodne volje. V drami Zaprta vrata dogajanje - oziroma bolje rečeno: razčiščevanje - oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor: pekel. Avtor oddaje Marko Trobevšek, prevajalka: Draga Ahačič, Vloge so interpretirali: sobar: Matija Rozman, Garcin: Benjamin Krnetić, Ines: Maja Sever, Estelle: Nina Valič. Spremno besedilo sta brala Renato Horvat in Lidija Hartman, odlomke iz Sartrovih razmišljanj pa Ivan Lotrič. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema: Nina Kodrič Hudej, ton in montaža: Urban Gruden in Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič. Produkcija: 2020
Nizozemska avtorica Annet Schaap (1965) je v svoji domovini znana predvsem kot uspešna ilustratorka. Študirala je na likovni akademiji v Haagu, med letoma 1995 in 1999 pa tudi pisanje v Amsterdamu. Svoj knjižni prvenec, pravljično-pustolovsko pripoved za mladino Lučka, je izdala leta 2017 in zanjo takoj prejela vse najpomembnejše nagrade. Leta 2021 je objavila še prozno zbirko Deklice, v slovenščini smo jo v prevodu Mateje Seliškar Kenda dobili dve leti pozneje. Kot pravi prevajalka, se tudi ob prebiranju te zbirke, ki nosi podnaslov Sedem pravljic, postavlja vprašanje, ali je res namenjena samo otrokom. V njej se opira na sedem znanih pravljic bratov Grimm in Charlesa Perraulta, vendar zgodbe zapelje čisto po svoje in vanje vplete sodoben pogled. Prevajalka je Mateja Seliškar Kenda, interpretka Nina Valič, napovedovalca Eva Longyka Marušič in Ivan Lotrič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednik oddaje pa Matej Juh. Produkcija leta 2024.
Ujeti ali svobodni bo osrednja tema letošnjega maturitetnega eseja. V Grumovi drami je v svojo mladostno travmo ujeta mlada Hana in kar nekaj moči potrebuje za osvoboditev. Avtorica oddaje: Iva Ciglar, igralci: Violeta Tomič, Mojca Ribič, Božo Vovk, Milan Štefe, Damjana Černe in Ivan Rupnik, bralca: Maja Šumej in Matjaž Romih, redaktor: Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, tonska mojstra: Jure Culiberg in Sandi Zgonc. Režiser: Jože Valentič. Produkcija 1999.
Josip Jurčič je bil eden izmed prvih slovenskih pripovednikov, pa tudi pomembna slovenska kulturna in politična osebnost v drugi polovici devetnajstega stoletja, urednik časnika Slovenski narod ter soustanovitelj Ljubljanskega zvona. Z literarnega vidika velja za enega izmed naših prvih realističnih pisateljev, je avtor našega prvega romana, Deseti brat, in prve tragedije, Tugomer, v slovensko pripovedništvo pa je uvedel še druge nove literarne oblike: črtice, povesti, pripovedke. Ob 180. obletnici rojstva se ga spominjamo z odlomki iz Govekarjeve dramatizacije zgodovinskega romana Rokovnjači, ki ga je Jurčič zasnoval in napisal prvih enajst poglavij, potem pa ga je zaradi pisateljeve smrti dokončal Janko Kersnik. Izšli so v Ljubljanskem zvonu leta 1881. Avtorja literarnega dela: Josip Jurčič, Janko Kersnik; avtor dramatizacije: Fran Govekar; avtor glasbe: Viktor Parma; režiserka: Sonja Stopar; interpreti: Alja Tkačev, Mina Jeraj, Boris Kralj, Andrej Kurent; glasbeni opremljevalec: Marko Stopar; mojster zvoka: Jože Blagovič; urednici oddaje: Rapa Šuklje, Tina Kozin, produkcija 1972.
Mineva 460 let od rojstva Christopherja Marlowa, dramatika in pesnika elizabetinske dobe. Ta pravzaprav enigmatični avtor, ki se je poslovil od sveta pri rosnih 29 letih, velja v literarni zgodovini za večno drugega avtorja, takoj za velikim Shakespearom. Vendar ga prav sodobna literarna zgodovina in predvsem evropsko gledališče v tem tisočletju odkrivata na novo, v nenavadnih, skorajda popularnih razsežnostih. V slovenščino sta prevedeni le dve drami — Tragedija o Faustu in Edvard II. Prvi, ki je leta 1972 Fausta Christopherja Marlowa prevedel v slovenščino, je bil Janez Menart, v tem tisočletju pa ga je na novo prevedel in mu dodal še prevod Edvarda II. Srečko Fišer. Literarni večer je ob 450. obletnici rojstva Marlowa leta 2014 pripravil Klemen Markovčič in se pri tem naslonil na izčrpne analize o življenju Marlowa in predvsem dela, ki jih je Janez Menart objavil v knjigi Drame angleške renesanse in delno na razmišljanja dramaturginje in prevajalke Diane Koloini, objavljena v gledališkem listu SNG Drama Ljubljana ob slovenski krstni izvedbi Edvarda II. pred dvajsetimi leti. Interpretirajo dramski igralci Gorazd Logar, Petra Govc in Klemen Janežič, vezno besedilo bereta Maja Moll in Igor Velše, tonski mojster Nejc Zupančič, skladatelj Aldo Kumar (uporabljena glasba je nastala za uprizoritev Edvarda II. v SNG Drama Ljubljana), režija Klemen Markovčič, redakcija Matej Juh (redakcija ponovitve Tesa Drev Juh), produkcija 2014.
Minilo je 190 let od prvega izida Prešernovega Sonetnega venca. Poleg Gazel in pesmi Pevcu ga interpretira mlajša generacija slovenskih dramskih igralcev. Poezijo dopolnjuje vezno besedilo, sestavljeno iz odlomkov iz knjige dr. Janka Kosa z naslovom Prešernov pesniški razvoj. Interpreti so Anja Novak, Lena Hribar, Nik Škrlec, Urška Taufer, Patrizia Jurinčič, Lovro Finžgar in Nataša Keser, napovedovalec Renato Horvat, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, tonski mojster Nejc Zupančič, režiser pa Klemen Markovčič. Produkcija leta 2014.
Colm Tóibín (1955) je irski avtor romanov, zbirk kratkih zgodb, pa tudi esejističnih in potopisnih knjig. Njegova dela, za katera je bil večkrat nagrajen, druži nekaj prevladujočih potez: natančen psihološki portret irskih ljudi, opisi življenja v tujini, vprašanje ustvarjalnega procesa in prizadevanje po ohranitvi človekove identitete. Morda najbolj znan je postal z romanom Brooklyn, tankočutno zgodbo o irskem dekletu, ki se iz Enniscorthyja najprej izseli v Brooklyn, nato pa vrne v rodni kraj – zgodbo o ljubezni in izgubi ter o izbiri med osebno svobodo in dolžnostjo. Po njem je bil posnet tudi istoimenski film, ki ga je Ameriška akademija leta 2016 nominirala za nagrado oskar, med drugim v kategoriji za najboljši film. Avtor scenarija in urednik oddaje Matej Juh, Prevajalca Jure Potokar, Vanja Pegan, interpreti Andrej Nahtigal, Vojko Zidar, Judita Zidar in Stannia Boninsegna, napovedovalca Jure Franko in Natalija Sinkovič, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonski mojster Miro Marinšek, režiser Igor Likar. Posneto leta 2009.
V literarnem večeru nas tokrat čaka svojevrstna poslastica: pregled časnikarskih odzivov na kulturno dogajanje v obdobju čitalništva in še nekaj desetletij pozneje. Seveda se jim močno pozna patina, a poslušajte spoštljivo, ne le zaradi starosti teh zapisov, ampak, kot je bilo rečeno ob nastanku oddaje leta 1979: 'Tudi iz sočutja zaradi količine prahu, ki ga je moral pregoltati sestavljavec oddaje Andrej Gogala, ko je po preperelem papirju brskal za zlatim prahom tedanje časnikarske govorice.' Igralca Jože Zupan in Janez Rohaček, igralka Jana Osojnik, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Miro Marinšek, redaktorja Rapa Šuklje in Vlado Motnikar. Režija: Hinko Košak. Produkcija 1979.
Literarni večer je karnevalsko obarvan na čisto poseben način. V njem se sprehajamo po treh karnevaliziranih antičnih literarnih besedilih, ki so morda za koga presenečenje - Platonovi Apologiji, Lukijanovih Satirah in Apulejevih Metamorfozah ali Zlatem oslu. Izraz "karnevalizirana literatura" je poglobljeno in izvirno uporabljal ruski literarni zgodovinar Mihail Mihajlovič Bahtin in z njim označil književnost, ki je občutila vpliv te ali one oblike karnevalske folklore. Prevajalci Anton Sovre, Primož Simoniti in Urša Zabukovec, bralca Lidija Hartman in Bernard Stramič, interpreti Željko Hrs, Matija Rozman in Blaž Šef, glasbena opremIjevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2020.
