Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Literarni večer

51 epizod

51 epizod


Predstavljamo pesnike in prozaiste vseh časov. Slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.


14. 03. 2024

Srečko Kosovel - ob 120. obletnici rojstva

Tudi 120 let po rojstvu Srečka Kosovela zanimanje za njegovo poezijo ne usiha, kvečjemu nasprotno. Kot bi vsaka generacija znova odkrila moč in razsežnosti njegovih verzov – pa naj bodo impresionistični, ekspresionistični ali konstruktivistični – ter njihov pomen za naš tukaj in zdaj. V Literarnem večeru, ki je nastal na podlagi predloge Katarine Mahnič, ob poeziji lahko prisluhnete tudi Kosovelovi prozi in pismom. Avtorica oddaje: Katarina Mahnič, avtor literarnega dela: Srečko Kosovel, režiserka: Elza Rituper, bralka: Nataša Dolenc, interpreti: Marjan Hlastec, Sandi Pavlin, Ivan Rupnik, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, mojster zvoka: Mirko Marinšek, urednika: Vlado Motnikar, Tina Kozin, produkcija 1994.


12. 03. 2024

Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata

Ujeti ali svobodni? Francoski eksistencialistični pisatelj in filozof Jean-Paul Sartre je človeku pripisoval polno odgovornost za svoja dejanja, saj so ta posledica posameznikove svobodne volje. V drami Zaprta vrata dogajanje - oziroma bolje rečeno: razčiščevanje - oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor: pekel. Avtor oddaje Marko Trobevšek, prevajalka: Draga Ahačič, Vloge so interpretirali: sobar: Matija Rozman, Garcin: Benjamin Krnetić, Ines: Maja Sever, Estelle: Nina Valič. Spremno besedilo sta brala Renato Horvat in Lidija Hartman, odlomke iz Sartrovih razmišljanj pa Ivan Lotrič. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema: Nina Kodrič Hudej, ton in montaža: Urban Gruden in Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič. Produkcija: 2020


07. 03. 2024

Annet Schaap: Deklice

Nizozemska avtorica Annet Schaap (1965) je v svoji domovini znana predvsem kot uspešna ilustratorka. Študirala je na likovni akademiji v Haagu, med letoma 1995 in 1999 pa tudi pisanje v Amsterdamu. Svoj knjižni prvenec, pravljično-pustolovsko pripoved za mladino Lučka, je izdala leta 2017 in zanjo takoj prejela vse najpomembnejše nagrade. Leta 2021 je objavila še prozno zbirko Deklice, v slovenščini smo jo v prevodu Mateje Seliškar Kenda dobili dve leti pozneje. Kot pravi prevajalka, se tudi ob prebiranju te zbirke, ki nosi podnaslov Sedem pravljic, postavlja vprašanje, ali je res namenjena samo otrokom. V njej se opira na sedem znanih pravljic bratov Grimm in Charlesa Perraulta, vendar zgodbe zapelje čisto po svoje in vanje vplete sodoben pogled. Prevajalka je Mateja Seliškar Kenda, interpretka Nina Valič, napovedovalca Eva Longyka Marušič in Ivan Lotrič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednik oddaje pa Matej Juh. Produkcija leta 2024.


05. 03. 2024

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi

Ujeti ali svobodni bo osrednja tema letošnjega maturitetnega eseja. V Grumovi drami je v svojo mladostno travmo ujeta mlada Hana in kar nekaj moči potrebuje za osvoboditev. Avtorica oddaje: Iva Ciglar, igralci: Violeta Tomič, Mojca Ribič, Božo Vovk, Milan Štefe, Damjana Černe in Ivan Rupnik, bralca: Maja Šumej in Matjaž Romih, redaktor: Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, tonska mojstra: Jure Culiberg in Sandi Zgonc. Režiser: Jože Valentič. Produkcija 1999.


29. 02. 2024

Josip Jurčič, Janko Kersnik: Rokovnjači

Josip Jurčič je bil eden izmed prvih slovenskih pripovednikov, pa tudi pomembna slovenska kulturna in politična osebnost v drugi polovici devetnajstega stoletja, urednik časnika Slovenski narod ter soustanovitelj Ljubljanskega zvona. Z literarnega vidika velja za enega izmed naših prvih realističnih pisateljev, je avtor našega prvega romana, Deseti brat, in prve tragedije, Tugomer, v slovensko pripovedništvo pa je uvedel še druge nove literarne oblike: črtice, povesti, pripovedke. Ob 180. obletnici rojstva se ga spominjamo z odlomki iz Govekarjeve dramatizacije zgodovinskega romana Rokovnjači, ki ga je Jurčič zasnoval in napisal prvih enajst poglavij, potem pa ga je zaradi pisateljeve smrti dokončal Janko Kersnik. Izšli so v Ljubljanskem zvonu leta 1881. Avtorja literarnega dela: Josip Jurčič, Janko Kersnik; avtor dramatizacije: Fran Govekar; avtor glasbe: Viktor Parma; režiserka: Sonja Stopar; interpreti: Alja Tkačev, Mina Jeraj, Boris Kralj, Andrej Kurent; glasbeni opremljevalec: Marko Stopar; mojster zvoka: Jože Blagovič; urednici oddaje: Rapa Šuklje, Tina Kozin, produkcija 1972.


27. 02. 2024

Christopher Marlowe: ob 460. obletnici rojstva

Mineva 460 let od rojstva Christopherja Marlowa, dramatika in pesnika elizabetinske dobe. Ta pravzaprav enigmatični avtor, ki se je poslovil od sveta pri rosnih 29 letih, velja v literarni zgodovini za večno drugega avtorja, takoj za velikim Shakespearom. Vendar ga prav sodobna literarna zgodovina in predvsem evropsko gledališče v tem tisočletju odkrivata na novo, v nenavadnih, skorajda popularnih razsežnostih. V slovenščino sta prevedeni le dve drami — Tragedija o Faustu in Edvard II. Prvi, ki je leta 1972 Fausta Christopherja Marlowa prevedel v slovenščino, je bil Janez Menart, v tem tisočletju pa ga je na novo prevedel in mu dodal še prevod Edvarda II. Srečko Fišer. Literarni večer je ob 450. obletnici rojstva Marlowa leta 2014 pripravil Klemen Markovčič in se pri tem naslonil na izčrpne analize o življenju Marlowa in predvsem dela, ki jih je Janez Menart objavil v knjigi Drame angleške renesanse in delno na razmišljanja dramaturginje in prevajalke Diane Koloini, objavljena v gledališkem listu SNG Drama Ljubljana ob slovenski krstni izvedbi Edvarda II. pred dvajsetimi leti. Interpretirajo dramski igralci Gorazd Logar, Petra Govc in Klemen Janežič, vezno besedilo bereta Maja Moll in Igor Velše, tonski mojster Nejc Zupančič, skladatelj Aldo Kumar (uporabljena glasba je nastala za uprizoritev Edvarda II. v SNG Drama Ljubljana), režija Klemen Markovčič, redakcija Matej Juh (redakcija ponovitve Tesa Drev Juh), produkcija 2014.


22. 02. 2024

France Prešeren: Pevcu, Gazele in Sonetni venec

Minilo je 190 let od prvega izida Prešernovega Sonetnega venca. Poleg Gazel in pesmi Pevcu ga interpretira mlajša generacija slovenskih dramskih igralcev. Poezijo dopolnjuje vezno besedilo, sestavljeno iz odlomkov iz knjige dr. Janka Kosa z naslovom Prešernov pesniški razvoj. Interpreti so Anja Novak, Lena Hribar, Nik Škrlec, Urška Taufer, Patrizia Jurinčič, Lovro Finžgar in Nataša Keser, napovedovalec Renato Horvat, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, tonski mojster Nejc Zupančič, režiser pa Klemen Markovčič. Produkcija leta 2014.


20. 02. 2024

Colm Tóibín: Brooklyn in druga dela

Colm Tóibín (1955) je irski avtor romanov, zbirk kratkih zgodb, pa tudi esejističnih in potopisnih knjig. Njegova dela, za katera je bil večkrat nagrajen, druži nekaj prevladujočih potez: natančen psihološki portret irskih ljudi, opisi življenja v tujini, vprašanje ustvarjalnega procesa in prizadevanje po ohranitvi človekove identitete. Morda najbolj znan je postal z romanom Brooklyn, tankočutno zgodbo o irskem dekletu, ki se iz Enniscorthyja najprej izseli v Brooklyn, nato pa vrne v rodni kraj – zgodbo o ljubezni in izgubi ter o izbiri med osebno svobodo in dolžnostjo. Po njem je bil posnet tudi istoimenski film, ki ga je Ameriška akademija leta 2016 nominirala za nagrado oskar, med drugim v kategoriji za najboljši film. Avtor scenarija in urednik oddaje Matej Juh, Prevajalca Jure Potokar, Vanja Pegan, interpreti Andrej Nahtigal, Vojko Zidar, Judita Zidar in Stannia Boninsegna, napovedovalca Jure Franko in Natalija Sinkovič, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonski mojster Miro Marinšek, režiser Igor Likar. Posneto leta 2009.


20. 12. 2022

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi

"O Goga, Goga, čudovito mesto! Človek sovraži to dolgočasje, bolan je od zaprašenih sob; toda če odhaja v svet, se ne sme mnogo ozirati – izstopil bi sicer z voza in ostal za zmeraj." Mogoče pa je Goga kako drugo mesto, kjer je prav tako hudo po sobah? In meščani – so se sposobni osvoboditi travmatične ujetosti v preteklost? Grumova drama Dogodek v mestu Gogi je skoraj sto let po nastanku še vedno enako aktualna, najsi spremljamo njeno konkretno zgodbo ali pa v njej prepoznavamo brezčasne osebne stiske in splošno stanje duha. Groteska brez zunanjega dogajanja ali značilnega dramskega konflikta, a s toliko več zavrte notranje napetosti, je ena izmed štirih dramskih besedil, predvidenih za maturitetni esej 2024. Avtorica oddaje je Iva Ciglar. Igralci: Violeta Tomič, Mojca Ribič, Božo Vovk, Milan Štefe, Damjana Černe in Ivan Rupnik, bralca Maja Šumej in Matjaž Romih. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, asistent zvoka Sandi Zgonc. Režiser Jože Valentič. Leto produkcije: 1999.


13. 12. 2022

Za mir bom govoril, ljubezen, svobodo – Ars teatralis ob 100. obletnici rojstva Karla Destovnika - Kajuha

Cikel Ars teatralis se z literarnim večerom, posvečenim 100. obletnici rojstva pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika - Kajuha vrača na odrske deske Male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu z neposrednim radijskim prenosom na programu Ars in Radiu Trst A.Večer se začne s Slutnjo, verzi še ne šestnajstletnega mladeniča, ki so nastali v viharnih predvojnih časih, leta 1938. Pesnik, ki se je izražal s številnimi psevdonimi, med njimi kot Karli, Jernej Puntar, Blaž Burjevestnik, Kajuhov Tonč in končno Kajuh, je bil rojen v Šoštanju, mestu z največjo tovarno usnja na Balkanu, z obubožanim delavstvom, s premožnimi trgovci, revnimi kmeti in precej močno nemškutarsko manjšino. To okolje ga je kot rahločutneža navdalo z iskreno in nadčasovno človečnostjo. V njegovi poeziji zasledimo prepletanje lirike socialnega realizma s stilističnimi prvinami ekspresionizma. Pogosto se usmerja v človekovo notranjost, k čustvom in mislim, in čeprav zna biti abstrakten, je hkrati razumljiv, preprost. Predvojno motiviko pozneje preobrazi v partizansko liriko in postane njen najpomembnejši slovenski predstavnik. Kot zapiše scenarist dogodka Vlado Vrbič, "šestnajstletnik obsoja socialne krivice, šestnajstletnik, sedemnajstletnik, osemnajstletnik, devetnajstletnik, dvajsetletnik ljubi in kliče k uporu. Enaindvajsetletnik je izkrvavel med svojimi verzi: toda za kar sem umrl, bilo je premalo umreti. Vse to je Kajuh." Režiser Alen Jelen, ki je tudi idejni vodja radijsko-gledaliških srečevanj Ars teatralis, v ospredje postavlja Kajuhovo poezijo in nekakšen sprehod skozi njegovo ustvarjanje, ki je odrsko in radijsko intimen. Tu so na primer pesmi Novoletni sonet, Kadar padajo snežinke, Večerna impresija, Divje kakor lačni psi, Pesem talcev, Ne joči, mati, Ob slovesu, Dekle v zaporu in cikel Ljubezenske. Pa pisma, med njimi dopisovanje z materjo in njegovo ljubeznijo Silvo Ponikvar. Nastopajo igralci Iztok Mlakar, Dušanka Ristić, Lara Wolf, Mak Tepšić, Danijel Malalan in povezovalka Tamara Stanese. Kajuhove besede, misli, občutja dopolnjuje glasba, z njo večer povežeta violončelistka Andrejka Možina in tolkalec Marko Jugovic.Dogodek pripravljajo program Ars Radia Slovenija, SSG Trst, Gledališče Koper, SNG Nova Gorica, Slovenski klub Trst in Radio Trst A.


24. 11. 2022

Henrik Ibsen: Nora - Literarni večer ob maturi 2023

Nora Helmer, posameznica, ki se je iz moževe (in še prej očetove) lepe lutke z natančno določeno vlogo v družini in družbi prebudila v samozavestno žensko, ki zahteva enakopraven položaj v zakonu, je prav gotovo ena izmed »žensk na odru sveta«, kot je naslov tematskega sklopa za maturitetni esej 2023. Osrednje poudarke drame je za literarni večer pripravil Andrej Koritnik, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Vič. Literarni večer bo v živo izveden na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, sledil pa mu bo pogovor o Nori z dijaki, ki ga bo vodil urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiserka: Saška Rakef PerkoIgralci: Tjaša Železnik, Matej Puc, Sabina Kogovšek in Željko Hrs


07. 06. 2022

Trubar in slovenska reformacija

Slovenska reformacija je bila prelomno obdobje, ki je s prvimi petdesetimi tiskanimi knjigami v slovenščini (od abecednika do prevoda celotnega Svetega pisma, pesmaric, pravnega dela in slovnice) postavilo ne le temelj, ampak tudi zidove slovenskega knjižnega jezika. Trubarja in slovensko reformacijo v oddaji predstavlja Saša Pergar. Interpretirajo: Aleš Valič, Brane Grubar in Blaž Šef Režiserka: Ana Krauthaker Napovedovalca: Jasna Rodošek, Ivan Lotrič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Nejc Zupančič Leto produkcije: 2017


11. 04. 2022

Francis Scott Fitzgerald: Veliki Gatsby

Francis Scott Fitzgerald (1896–1940) je v Velikem Gatsbyju, velikem romanu ameriške književnosti iz dvajsetih let 20. stoletja, prikazal vso plehkost tedanje visoke družbe, tako stare aristokracije kot novodobnih povzpetnikov, ki se na poti do uspeha brez zadržkov odločajo za močno sumljive bližnjice. Roman se začenja z očetovim nasvetom: 'Kadar bi koga kritiziral, pomisli, da vsi niso uživali takih ugodnosti, kot si jih imel ti.' Nato pa se potopimo v pripoved o svetu razkošnega blišča in človekove notranje bede, o povzpetništvu in hoji prek drugih ljudi, o hlepenju po nedosegljivi ljubezni in neuresničljivih ameriških sanjah ter o osebnih tragedijah. Zelena lučka, ki na drugi strani zaliva obljublja ljubezensko in družbeno srečo, ugasne. Poudarke maturitetnega branja bomo slišali v Literarnem večeru, ki ga je Program Ars organiziral v sodelovanju z Gledališčem Koper. Večeru v Mali dvorani gledališča je sledil še pogovor z dijaki Gimazije Koper. Scenarij: Marjetka Krapež Prevod: Tomaž Metelko Interpret: Rok Matek Režija: gledališka režija Renata Vidič, radijska režija Alen Jelen Napovedovalka: Eva Longyka Marušič Glasbenik: Robert Vatovec Tonska mojstra: Urban Gruden in David Lap Redaktor in moderator: Vlado Motnikar


13. 04. 2021

Ivan Tavčar: Visoška kronika

Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura  - O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.


16. 03. 2021

Lojze Kovačič: Prišleki, 2 del

V prvem delu romana Lojzeta Kovačiča Prišleki smo spremljali fanta iz narodnostno mešane družine, ki se je iz Basla v Švici preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko in nato v Ljubljano. V drugem delu se je fant že nekoliko prilagodil novemu okolju, a se je tudi pri nas začela 2. svetovna vojna. Oddajo je leta 2010 pripravila Nada Barbarič. Odlomke je interpretiral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek in Vladimir Tušek. Režija: Grega Tozon.


16. 02. 2021

Lojze Kovačič: Prišleki, 1. del

Lojze Kovačič sodi med tiste pisatelje, ki snov izrazito zajemajo iz svojega lastnega življenja, vendar z natančno introspekcijo in slogovno prepričljivostjo spreminjajo osebne spomine v prave literarne umetnine. Prvi del romana pripoveduje o avtorjevi zgodnji mladosti, ko se je družina Kovačič iz Basla v Švici, kjer je imel oče krznarsko delavnico, preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko. Oddajo je leta 2002 pripravila profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad Nada Barbarič, odlomke je bral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Simona Juvan. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg in Martin Florijančič. Režija: Irena Glonar.


19. 01. 2021

Drago Jančar: Veliki briljantni valček

Moč in nemoč posameznika pred zgodovino in oblastjo. Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je človekovo ujetost v drami Veliki briljantni valček pripeljal do absurda, sprevrženost tistih, ki imajo moč, pa je prav grozljiva. Oddajo je pripravila Nada Barbarič, vloge Simona, Doktorja in Volodje so interpretirali igralci Marko Mandić, Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Režija: Igor Likar. Leto nastanka: 2014.


15. 12. 2020

Dominik Smole: Antigona

Antigona, drama, ki že od antičnih časov zastavlja vprašanje o nasprotju med temeljnimi in državnimi zakoni, o etiki in pravu, je vedno aktualna. Pred šestimi desetletji je tragedijo o času po bratomorni vojni na novo interpretiral dramatik Dominik Smole in še poudaril posameznikovo osamljenost v boju proti sistemu, nasprotje med oportunizmom in vztrajanjem. Literarni večer o njej je za cikel Arsovega domačega branja pripravila Mateja Gomboc, profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Vloge interpretirajo igralci SNG Nova Gorica: Kristijan Guček (Kreon), Patrizia Jurinčič Finžgar (Ismena), Jure Kopušar (paž, stražnik), Gorazd Jakomini (Teiresias) in Matija Rupel (Haimon); vezno besedilo bereta: Mateja Perpar in Ivan Lotrič; redaktor Vlado Motnikar; glasbena oprema Darja Hlavka Godina; ton in montaža Matjaž Miklič; režija Alen Jelen.


17. 11. 2020

Edvard Kocbek: Črna orhideja

Edvard Kocbek je leta 1951 objavil prelomno in za povojno desetletje tudi sporno zbirko štirih novel Strah in pogum. V noveli Črna orhideja je v ospredju etično razmišljanje o krivdi, neustavljivem toku zgodovine in smiselnosti človekovih dejanj. Med žrtvijo in rabljem se spleta vse tesnejša vez. Bereta igralca Stannia Boninsegna in Boris Juh, režija: Jože Valentič. Literarni večer je pripravila Iva Ciglar. 


20. 10. 2020

Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata

Temeljna misel v literaturi francoskega eksistencialističnega književnika in filozofa Jeana-Paula Sartra je človekova popolna odgovornost za svoja dejanja kot posledico posameznikove svobodne volje. Dogajanje - oziroma bolje rečeno: razčiščevanje - oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor - pekel. Literarni večer je z odlomkoma v prevodu Drage Ahačič pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane. Vloge so interpretirali: sobar: Matija Rozman, Garcin: Benjamin Krnetić, Ines: Maja Sever in Estelle: Nina Valič; Spremno besedilo sta brala Renato Horvat in Lidija Hartman, odlomke iz Sartrovih razmišljanj pa Ivan Lotrič. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema: Nina Kodrič Hudej, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt