Nikomur nisem ostal nič dolžan, nisem kalil javnega miru, nisem se vtikal v državne zadeve ne v razmere posameznika; to so bile zame kreposti, o katerih sem mislil, da zadostujejo, da me varujejo pred vsako nevšečnostjo.
»… ali ne morete razumeti, da bosta tisti dan, ko bo človeštvo svobodno moglo vriskati: Ni Boga!, kakor s čarobno palico nastala novo nebo in nova zemlja …" (Niels Lyhne)
