Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Unesco je leta 1996 23. april razglasil za svetovni dan knjige. Čeprav se praznovanje knjige povezuje z datumi smrti Miguela de Cervantesa in Williama Shakespeara, ima 23. april tudi svetlejšo plat, saj si na ta dan v Kataloniji ob prazniku svetega Jurija že desetletja podarjajo vrtnice in knjige. Kako bomo svetovni dan knjige zaznamovali pri nas pa lahko slišite v oddaji, v kateri poročamo tudi o sklepnem koncertu Slovenskih glasbenih dnevov.
Čeprav se na Hrvaškem število govorcev slovenščine kot maternega jezika zmanjšuje, pa število posameznikov, ki se zanimajo za učenje slovenščine, narašča. Glede na to, da je medgeneracijski prenos slovenščine šibek in da slovenščine ni mogoče pogosto slišati v javnosti, je najbolj logična razlaga za povečanje zanimanja ekonomski pomen jezika. Zakaj raste zanimanje za slovenščino na Hrvaškem, smo vprašali predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbaro Riman, ki slovensko manjšino na Hrvaškem spremlja tudi kot raziskovalka Inštituta za narodnostna vprašanja (foto: Pixabay).
Marinka Poštrak je gledališka ustvarjalka, dramaturginja, ki je v zadnjih dveh desetletjih in pol scela prenovila in odločilno zaznamovala Prešernovo gledališče Kranj. S svojo vizijo je tlakovala pot gledališču, ki živi, diha in se kritično angažirano odziva na družbo iz katere raste. Najsi bo to mesto Kranj, Slovenija, Evropa, svet. Njen mandat vodje umetniškega oddelka se je v Prešernovem gledališču pred dvema letoma iztekel. Na sklepni slovesnosti 54. Tedna slovenske drame, je Marinka Poštrak prejela nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. Pred mikrofon smo jo povabili v oddaji Oder, oddaji o sočasnem gledališču. Vabimo vas k poslušanju pogovora o snovanju kritičnega gledališča, vetru demitizacije, igralskem ansamblu kot stebru in identiteti gledališča in še mnogočem. foto: Nada Žgank, osebni arhiv Marinke Poštrak
Na začetku aprila letos je Evropska komisija 17. cistercijanskim samostanom v šestih evropskih državah, v Nemčiji, Franciji, Avstriji, na Poljskem, Češkem in v Sloveniji, dodelila znak evropske dediščine. To pomeni, da so cistercijanski samostani kot nadnacionalno pomembni objekti uvrščeni v skupno evropsko dediščino. Iz Slovenije sta si ta naziv pridobila Cistercijanski samostan v Stični na Dolenjskem in nekdanji cistercijanski samostan Marijin studenec v Kostanjevici na Krki. Cistercijanski samostan Stična je najstarejši na naših tleh. Samostan že skoraj devet stoletij kljubuje viharnim časom, ki so divjali čez našo deželo, in ves čas so bili menihi vpeti med molitvijo in delom na polju, zato so bili samooskrbni in so vse za življenje pridelali sami (ponovitev).
Pesnik in pisatelj France Papež se je rodil 20. marca pred sto leti v Kotu pri Semiču, živel in ustvarjal pa je v Argentini. Objavil je več pesniških zbirk in knjigo Zapisi iz zdomstva, v kateri opisuje težave izseljenstva in življenja emigrantov v novem okolju. Več let je bil urednik Meddobja, revije, v kateri je izšel njegov esej Popotovanja. Prvič smo ga v Eseju na radiu predvajali leta 2015. ''Rad bi šel še v svoje kraje onstran Gorjancev – v semiške, ki jih stare knjige in karte imenujejo ''in Vineis'', pa – kot vedno – ni bilo mogoče. Poslovil sem se od Dolenjske s spominom na Frana Levstika, hkrati pa z zavestjo, da sta bili na dnu ustvarjanja naših literatov vedno iskrena narodna zavzetost in skrb za usodo slovenstva – skrb, ki je čas ne odnese.'' Glasbeni vrinki so odlomki iz Belokranjske pisanice Danila Bučarja v izvedbi simfoničnega orkestra RTV Slovenija, izbral jih je Mihael Kozjek. Oblikovalec zvoka eseja Franci Moder, bralca Igor Velše in Maja Moll.
Immanuel Kant (1724–1804) je eden od osrednjih mislecev razsvetljenstva. Ta nemški filozof in oče moderne filozofije predstavlja prelomnico v zgodovini evropskega mišljenja, prelomnico, ki jo določa njegov sistem transcendentalnega idealizma. Znamenite tri Kritike – Kritika čistega uma (1781, prevod 2019), Kritika praktičnega uma (1788, prevod 1993) in Kritika razsodne moči (1790, prevod 1999) – in nekatera dela iz predkritičnega obdobja, pa tudi pozna dela, kot je na primer Spor fakultet – pri nas objavljen v knjigi z naslovom Zgodovinsko-politični spisi (2006) – , so pomembna in odmevajo še danes. In zakaj je Kant tako velik – o tem v pogovoru ob njegovem jubileju s prof. dr. Zdravkom Kobetom, profesorjem z Oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete in prevajalcem Kantove prve Kritike. Foto: Wiki
Jože Štucin: Mrak in zarja, Bine Debeljak: Radiografije, Angus Phillips in Miha Kovač: Je to knjiga?. Recenzije so napisali Tonja Jelen, Majda Travnik Vode in Iztok Ilich.
V tokratnem Svetu kulture smo zbrali nekaj vtisov s 60. beneškega umetnostnega bienala, ki je v soboto odprl svoja vrata. Ob odprtju so podelili tudi nagrade. Nagrado za najboljše delo na osrednji razstavi, ki poteka pod naslovom Tujci povsod, je dobil novozelandski umetniški kolektiv Mataaho Collective. Nagradili so tudi avstralski paviljon, ki ga je zasnoval aboriginski umetnik Archie Moore. Več pa v oddaji, v kateri boste izvedeli tudi, kateri znameniti filozof se je rodil pred tristo leti.
Slovenija je 1. maja 2004 postala polnopravna članica Evropske unije. V povezavo je vstopila kot del velike širitve, saj se ji je tedaj hkrati pridružilo 10 vzhodno in srednjeevropskih držav, poleg Slovenije še Ciper, Malta, Češka, Poljska, Madžarska, Slovaška ter Estonija, Latvija in Litva. Unija je tako štela 25 držav članic, a je pozneje izstopilo Združeno kraljestvo, kot so na referendumu leta 2016 odločili njegovi državljani. Vmes je Unija doživela še dve širitvi - leta 2007 z vstopom Romunije in Bolgarije ter leta 2013 z vstopom Hrvaške. Evropski voditelji so zatrdili, da je širitev najboljša situacija za vse udeleženke, zato nas je zanimalo, kaj so pridobile po veliki širitvi pred dvema desetletjema. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Na predlog Svetovnega gozdarskega kongresa l.1971, da se 28. junij obeležuje kot Svetovni dan dreves, na predlog FAO, Organizacije OZN za prehrano in kmetijstvo pa 21. marec kot Mednarodni dan gozdov, se je skozi desetletja izpostavila odločenost s stanjem gozda povezanimi ustanovami o pomembnosti ohranjanja tega poleg oceanov in morij drugega za biološko ravnovesje okolja pomembnega naravnega pojava. Na različnih koncih sveta povečini obeležujejo dan dreves v času rasti po hladnejšem letnem času. Na severu je to zdaj spomladi, na jugu pa po našem štetju časa v jesenskem obdobju. Nemara niso toliko pomembni datumi kot samo zavedanje o ključni vlogi gozdov pri vzpostavljanju neprestane reprodukcije naravnih habitatov, poraslih z drevesi. Eden od drevesom namenjenih dnevov naj bi bil tudi 27. april, vsem pa je skupna krepitev zavedanja o ključni vlogi dreves in tako tudi gozdov za vzdrževanje biotske raznovrstnosti in ohranjanja naravnih procesov v okolju. Redni profesor z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na ljubljanski Biotehniški fakulteti dr. Robert Brus nas bo spomnil na pomen dreves in gozda in na namen obeleževanja njihove vloge. FOTO: V državi premoremo tudi 13 pragozdov, eden od njih je Krokar na Kočevskem VIR: https://sl.wikipedia.org/wiki/Starodavni_prvobitni_bukovi_gozdovi_Karpatov_in_drugih_delov_Evrope#/media/Slika:Kočevsko21.JPG
V Kulturni panorami tokrat o jubilejnem, 60. beneškem bienalu, povzemamo pa tudi vtise s 56. mednarodnega srečanja pisateljev PEN na Bledu. Obiskali smo literarni festival 27. Slovenski dnevi knjige v Mariboru in prisluhnili gostu Kritičnega kabareta Cankarjevega doma pakistansko-britanskemu intelektualcu Tariqu Aliju. Izpostavljamo še jubilej mariborske Foto galerije Stolp. Avtorji prispevkov: Iza Pevec, Aleksander Čobec, Tamara Zupanič Čučnik, Urban Tarman, Brigita Mohorič; glasbena oprema: Tina Ogrin; tonski mojster: Vjekoslav Mikez, redaktorica: Tina Kozin.
Gustav Gnamuš, eden naših najvidnejših slikarjev, je umrl 12. aprila 2024. Rodil se je leta 1941 v Mežici. Študiral je slikarstvo na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Sedeju, Miheliču in Stupici. Od leta 1978 je bil predavatelj na njej. Gustav Gnamuš je za svoje ustvarjanje prejel Jakopičevo nagrado, nagrado Prešernovega sklada in leta 2001 največjo, Prešernovo nagrado za celotni opus. Takrat je Aleksandra Saška Gruden posnela pogovor s slikarjem. Ponovno poslušanje - kot hommage velikemu umetniku.
