Glasba in sveto

Glasba in sveto

Glasba različnih religioznih izročil, duhovnosti in verstev. Predstavljamo bogato kulturno dediščino posameznih religij, z njimi povezanih obredov in praznikov, ki so bili vedno povezani z glasbo – ljudsko ali umetno.

Rekviem Stanka Premrla

Slišali ga bomo v izvedbi Komornega zbora Aeternum, pod vodstvom Aca Biščevića, sopranistke Urške Bernik in organista Tilena Bajca.
A-Bruckner_Büste_1

Te Deum Antona Brucknerja

Na zahvalno nedeljo vas vabimo k poslušanju enega samega, obsežnejšega dela – to bo Te Deum Antona Brucknerja, dela, s katerim je tudi ta skladatelj izrazil svojo zahvalo Bogu.
page1-1200px-Jurij_Dalmatin_-_Ta_celi_catehismus.pdf

Protestantski napevi Jurija Dalmatina in Adama Bohoriča

Slovenski evangeličani pojejo večinoma melodije, povzete iz germanskih dežel; večino so poslovenili Adam Bohorič, Jurij Dalmatin in Primož Trubar.
Ignatius_Loyola_by_Francisco_Zurbaran

Na misijonsko nedeljo – z jezuitom in skladateljem Domenicom Zipolijem

Na nedeljo, ki se v katoliški cerkvi imenuje misijonska, vas vabimo k poslušanju glasbe Domenica Zipolija, italijanskega skladatelja, ki je bil jezuitski misijonar v Peruju in Paragvaju.
maria-virgin-statue-1

O pesmi Lepa si, roža Marija

Slišali jo boste v različnih napevih.

Ob godu sv. Frančiška Asiškega – z uglasbeno Pridigo pticam

Na sv. Frančiška Asiškega se je s svojo glasbo spomnil tudi skladatelj Franz Liszt.
Guido_Reni_031

Ob godu sv. Mihaela

Njegovo ime so s svojo glasbo počastili tudi nekateri glasbeni ustvarjalci.
Sunset_at_Seaport

Večernica Antona Martina Slomška

Najbolj poznana njegova pesem je verjetno Večernica.
Mater_Dolorosa_with_open_hands

Glasba ob prazniku Povišanja sv. križa in Žalostne Matere Božje

Na sporedu bodo dela, ki so izpod peres različnih glasbenih ustvarjalcev nastala za katoliški praznik Povišanja svetega Križa in god Žalostne Matere Božje.
Stranski_oltar_Marije_Pomagaj_v_Baziliki_na_Brezjah

Ob malem šmarnu – s kantato Marija, Slovencev kraljica

Kantato je skladatelj Matija Tomc ustvaril leta 1954, za Marijino leto in je hvalnica domovini ter Materi Božji, zavetnici in priprošnjici vernih Slovencev.