Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav se na Hrvaškem število govorcev slovenščine kot maternega jezika zmanjšuje, pa število posameznikov, ki se zanimajo za učenje slovenščine, narašča. Glede na to, da je medgeneracijski prenos slovenščine šibek in da slovenščine ni mogoče pogosto slišati v javnosti, je najbolj logična razlaga za povečanje zanimanja ekonomski pomen jezika. Zakaj raste zanimanje za slovenščino na Hrvaškem, smo vprašali predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbaro Riman, ki slovensko manjšino na Hrvaškem spremlja tudi kot raziskovalka Inštituta za narodnostna vprašanja (foto: Pixabay).
Ljubljana utripa v ritmih 16. festivala elektronske glasbe in tranzitornih umetnosti SONICA. Dogodki se bodo do jutri vrstili v Cukrarni, Kinu Šiška, Klubu Channel Zero in Klubu Cankarjevega doma. Program predstavlja estetike, ki izhajajo iz lokalnih in regionalnih senzibilnosti ter tako kljubujejo globalni kulturni uravnilovki, napovedujejo pri festivalu. V oddaji tudi o dogodkih, ki jih mariborski mladinski kulturni center pripravlja pred svetovnim dnevom knjige in avtorskih pravic.
Ko spremljamo vojne in druge katastrofe po svetu, se včasih počutimo nemočne, kako ukrepati. Najslabše, kar se nam lahko zgodi, je prepričanje, da se ničesar ne da spremeniti, opozarjajo pisatelji, ki se na Bledu udeležujejo 56. mednarodnega srečanja pisateljev PEN. Kako naj se odzovejo? Kako je danes sploh mogoče govoriti o upanju? V času, ko se vrstijo katastrofe, vojne in izredna stanja?
Ko spremljamo vojne in druge katastrofe po svetu, se včasih čutimo nemočne, kako ukrepati. Najslabše, kar se nam lahko zgodi, je prepričanje, da se ničesar ne da spremeniti, opozarjajo pisatelji, ki se na Bledu udeležujejo 56. mednarodnega srečanja pisateljev PEN. Sredina prva razprava je nosila naslov Posledice katastrof na mirovniške procese: Odziv pisateljev. Osrednja naloga srečanja je oblikovanje resolucije o Gazi, podali pa bodo tudi izjavo o zgodovini ne ukrepanja na ruske napade na Ukrajino.
Zemljepisna imena so prvi simbol prisotnosti manjšine v javnem prostoru. V Slovenskem Porabju pa bodo mogoče tudi zadnji spomenik slovenstva, saj je slovenščina v tem prostoru ogrožena. Njihov najnovejši popis prinaša monografija Zemljepisna imena Slovenskega Porabja, ki je nedavno izšla pri založbi ZRC SAZU. Gost oddaje je njen sourednik dr. Matjaž Geršič z Geografskega inštituta Antona Melika. V okviru projekta so popisali ledinska imena, ki označujejo nenaselbinska zemljepisna imena, kot so polja, njive, travniki in gozdovi. Oddajo začenjamo z nekaterimi zanimivimi primeri.
Zmagovalka 54. festivala Teden slovenske drame je predstava Mrakijada, uprizoritev v izvedbi SNG Drama Ljubljana in režiji Nine Rajić Kranjac. Prejela je Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa in nagradi za najboljšo igralko in najboljšega igralca. Na festivalu, katerega v ospredju je bila tematika vojne, so podelili skupno 9. nagrad. Nagrado Slavka Gruma za najboljše novo nastalo dramsko besedilo je prejela Iza Strehar za besedilo Nezakonske matere. Sklepno slovesnost festivala so začeli s pesmijo Če moram umreti, ki jo je je palestinski pesnik Refaat Alareer napisal le nekaj dni, preden je umrl med bombardiranjem Gaze.
Brez gotóvine ni kruha, bi rekli govorci kostelskega narečja, saj moki rečejo gotóvina. V večini krajev po Sloveniji pravijo sicer moki moka, v panonskem svetu, v delu belokranjskih narečij in v kozjansko-bizeljskem narečju pa je moka melja, kot tisto, kar se melje. Kako se nečemu reče v več kot 400 krajih po Sloveniji, je mogoče izvedeti v Slovenskem lingvističnem atlasu. Nedavno je na tematiko kmetovanja izšel tretji del tega temeljnega dela, ki ga je zasnoval že Fran Ramovš. O drugih zanimivostih lingvističnega atlasa v pogovoru z glavno urednico, red. prof. dr. Jožico Škofic (foto: Pixabay).
V Slovenskem mladinskem gledališču bodo zagnali stroj Slovenija šteje. V soboto bo namreč premierna uprizoritev tega avtorskega projekta, ki postavlja v središče Slovenijo in delo, ki je potrebno, da se vzpostavlja, ohranja in spreminja. V središču projekta je stroj, ki ga sestavljamo vsi, ki sodelujemo v projektu Slovenija, vsi, ki vsak dan prispevamo svoj delež k temu, da obstaja. Stroj, ki za pogon izkorišča glasbeni beat in gib, so zapisali ob predstavi. Ritmična podoba Slovenije je nastala tudi na podlagi pogledov tujcev, v režiji Sebastiana Nüblinga in Jackie Poloni.
Gledališče imam rad zaradi tistega čudovitega, nekoliko vzvišenega, nežnega, zamaknjenega občutka po ogledu dobre predstave, ko se ti zdi, da kar malo lebdiš nad tlemi, in je vse lahkotno in nekako pravilno, na mestu, čeprav je morda tragično, žalostno in težko, tako slovensko poslanico ob svetovnem dnevu gledališča začenja gledališki režiser Žiga Divjak. Na svetovni dan gledališča se vsako leto začne Teden slovenske drame, v oddaji tudi o razstavi Maister in rodni Kamnik.
Človek v svoji najgloblji notranjosti ni sam, ampak je naseljen z božjo navzočnostjo, je bil prepričan francoski pesnik in filozof Jean-Louis Chrétien. Nekdanji predavatelj na pariški Sorboni v knjigi Notranji prostor, ki je izšla pri založbi KUD Logos, prikaže različne opise notranjega življenja od antike do novega veka in prelome, ki so povzročili, da se je človek v svoji notranjosti začel srečevati le s samim seboj. O njegovem delu smo se pogovarjali z doc. dr. Alenom Širco z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter teologom Jernejem Levo (foto: Pixabay).
Z novim katoliškim uradnim prevodom Svetega pisma se po skoraj 450 letih spreminja stavek iz molitve Oče naš: 'in ne vpelji nas v skušnjavo' v 'in ne vpelji nas v preizkušnjo'. Odlomek je bil predmet številnih polemik po svetu, do njega se je opredelil tudi papež Frančišek. Ob njem se odpira eno izmed najtežjih vprašanj Svetega pisma, ki jih morajo upoštevati tudi prevajalci, je povedal biblicist akad. prof. dr. Jože Krašovec in to je, ali po svetopisemskem izročilu Bog človeka samo preizkuša ali pa ga celo namerno postavi v položaj krivde.
Kristjani verjamejo, da je tudi prevod Svetega pisma božja beseda, tako kot izvirna besedila. Čeprav biblicisti priznavajo, da je nemogoče v prevodu doseči vse, kar vsebuje izvirnik, saj je vsak prevod določena interpretacija, to ne pomeni, da se s prevodom ni ohranilo bistvo sporočila. To bistvo pa naj bi nastalo po posebnem božjem navdihu. Koliko tudi prevajalci iščejo posebni navdih, ki naj bi ga bili deležni avtorji Svetega pisma, oziroma se od njih to pričakuje, smo se ob izdaji novega uradnega prevoda Svetega pisma pogovarjali z biblicistom akad. prof. dr. Jožetom Krašovcem (Pixabay).
V Evropski uniji se povečujejo tehnološke razlike med jeziki, ne glede na to, ali so uradni ali neuradni. Nekoliko bolje gre sicer 24-im delovnim jezikom, vendar so razlike v digitalni podprtosti v primerjavi z angleščino velike. 20-im od skupno 90-ih jezikov Evropske unije pa naj bi celo grozilo digitalno izumrtje. Kaj lahko Evropska unija in njene države storijo za ohranitev večjezičnosti na digitalnem področju, o tem v pogovoru z dr. Simonom Krekom, koordinatorjem različnih nacionalnih projektov na področju jezikovnih tehnologij (Gerd Altmann / Pixabay). Vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.
Bela Krajina, deželica tam prek Gorjancev, je zaradi relativne geografske odmaknjenosti od osrednje Slovenije tudi med Slovenci premalo znana. Pa vendar ima bogato zgodovino in nekatere značilnosti prostora in ljudi, ki jo naseljujejo (ponovitev).
Področje avtomatike in robotike je eno izmed najhitreje razvijajočih se in rastočih v svetu. Tako kot na drugih znanstvenih področjih tudi na tem prevladuje angleška terminologija, ki pa je precej nepoenotena. Pri ugledni mednarodni znanstveni založbi Springer so se zato odločili, da izdajo terminološki slovar avtomatike in k sodelovanju povabili slovenske strokovnjake. Kako se je to sodelovanje začelo, smo se pogovarjali s soavtorjema slovarja doc. dr. Mojco Žagar Karer, vodjo Terminološke sekcije na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, in prof. dr. Rihardom Karbo, zaslužnim in upokojenim profesorjem Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Pri angleško-angleškem razlagalnem slovarju Terminological Dictionary of Automatic Control, Systems and Robotics, so sodelovali še prof. dr. Juš Kocijan, akad. prof. dr. Tadej Bajd in doc. dr. Gorazd Karer (foto: Pixabay).
Tehnologije za samodejno prepoznavanje obrazov so postale resničnost. Z njimi lahko odklenemo svoj telefon ali pa že nekaj časa tudi fizični dom, če smo si privoščili vhodna vrata s to tehnologijo. Samodejno prepoznavanje obrazov z zraka z brezpilotnimi napravami na primer, pa za zdaj še ni mogoče. Vendar je verjetno samo vprašanje časa, kdaj bodo tudi te tehnologije s pomočjo umetne inteligence postale zanesljive. Ob tem pa se že zdaj odpira cela paleta vprašanj, ki so povezana z varovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin. O razvoju, izzivih in tveganjih na tem področju smo se pogovarjali s prof. dr. Vitomirjem Štrucem in as. dr. Klemnom Grmom iz Laboratorija za strojno inteligenco Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (vir fotografije: Gerd Altmann / Pixabay).
V Narodni galeriji v Ljubljani je na ogled ena najodličnejših zasebnih zbirk slovenske umetnosti Kroples. V zbirki, ki je prvič na ogled javnosti in je nastajala desetletja, je predstavljen izbor 66 del umetnikov, ki so delovali v drugi polovici 19. in v 20. stoletju. Med njimi so Ivana Kobilca, Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matija Jama, Hinko Smrekar in Zoran Mušič. V oddaji tudi o krstni izvedbi učilniške predstave Zvezdice o nasilju v šoli zaradi istospolne zveze. Na novogoriški gimnaziji jo bodo izvedli v uprizoritvi SNG Nova Gorica.
Skoraj 40 milijonov državljanov Evropske unije uporablja regionalne, manjšinske in druge jezike, ki niso del skupine 24 delovnih jezikov Evropske unije. V drugem delu pogovora z Bojanom Brezigarjem, ki jezikovne razmere po Evropi spremlja v vlogi novinarja, urednika in člana manjšinskih organizacij, bomo predstavili status in položaj furlanščine, ladinščine, frizijščine in samijskega jezika (foto: Pixabay). Vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.
Filmi vedo nekaj, česar mi ne vemo. To, kar je v njih skrito, pa se da odkriti, je ugotavljal nemški teoretik filma Siegfried Kracauer. Akademski slikar in režiser Robert Černelč se ukvarja z idejo, kako na sliki rekonstruirati filmski trenutek v suspenzu pričakovanja, ki prihaja od zunaj, iz prostora, ki na sliki ni prikazan, je pa implicitno navzoč. Njegova dela si boste lahko ogledali v Mestni galeriji v Ljubljani na razstavi z naslovom Medprostori. V oddaji tudi o Vikingih. V Cankarjevem domu v Ljubljani bo drevi premiera gledališke predstave za šolarje druge in tretje triade Vikingi: pesem severnega morja.
Skoraj 40 milijonov državljanov Evropske unije uporablja regionalne, manjšinske in druge jezike, ki niso del skupine 24 delovnih jezikov Evropske unije. Med njimi so velike razlike že po statusu – nekateri so uradni, drugi so zaščiteni, tretji pa niso uradno prepoznani. O bretonščini, baskovščini in valižanščini se je še v 20. stoletju govorilo celo kot o ostankih barbarizma. Gost je Bojan Brezigar, ki jezikovne razmere po Evropi spremlja v vlogi novinarja, urednika in člana manjšinskih organizacij (foto: Pixabay). Objavljena vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.
